Tehnologija je zbezljala

Tehnologija je zbezljala
Objavljeno: 30.4.2019 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Maj 2019

Včasih imam občutek, da celo svetovni programski giganti ne obvladujejo več svojih gigantskih izdelkov. Popravki za Windows sproti pokvarijo, kar je bilo nedavno popravljeno, varnostne luknje pa se pojavljajo tudi v izdelkih, ki so stari že desetletja. Ali je potem čudno, da običajni uporabniki tehnologiji ne sledijo več?

Poznam, denimo, uporabnike, ki na pametni telefon še nikoli niso namestili nobene aplikacije niti niso vedeli, da se to da (in seveda ne vedo, zakaj bi to bilo dobro). Poznam uporabnike, ki na svojem pametnem telefonu ne znajo premakniti ikone. Poznam uporabnike, ki še niso slišali, da ima njihov pametni telefon tudi koledar in da ima koledar tudi njihov službeni Outlook, sploh pa ne vedo točno, zakaj bi jim uporaba teh koristila, saj imajo na mizi dovolj prostora za opozorilne listke. Oziroma so se nedavno »nadgradili« na namizni koledar, tistega kartonskega/papirnega.

Ko smo že pri listkih – poznam uporabnike, ki si elektronsko pošto natisnejo, da jo lažje preberejo in nanjo odgovorijo. Pravzaprav, me je zdaj prešinilo, se tudi ljubljanski župan pohvali, da mu elektronsko pošto natisnejo, ker ne uporablja računalnika. Toda on tudi odgovore narekuje pomočniku/pomočnici, ki seveda ni digitalen(a). Prav veliko boljši niso tudi v nekaterih drugih javnih službah – sam sem, recimo, od uradnice na CSD dobival kratke in jedrnate e-odgovore brez citiranega besedila …, kot da bi skupaj krave pasla.

Da ne bo pomote, ta zapis nikakor ni mišljen kot roganje neukim uporabnikom, ampak kot opis stanja – današnja digitalna tehnologija je za marsikoga zapletena kot le kaj.

In ko smo že pri elektronski pošti – poznam uporabnike, ki raje živijo v stresu, ki jim ga povzroča redno opozorilo, da bo poštni predal ravnokar poln, kot da bi se malce poglobili v rešitev – praznjenje le-tega. In še – kako shraniti daljši dokument, ki je prispel prek servisa Wetransfer? Pokličeš tehnično pomoč, seveda. Kako odpreš fotografijo, ki slučajno ni v formatu JPEG, ampak v TIFF? Takisto – tehnična pomoč, vsakič. Rekli bi, seveda, ko pa uporabnikov ne naučimo »ribe loviti«, ampak jim »ribo kar kupimo«. V tej duhu sem nekoč nekoga seznanil s čari digitalnega zemljevida, predstavil sem mu Google Maps. Nakar sem kasneje ugotovil, da ga uporablja tako, da si zemljevid poti natisne na papir. Ustrezna ikona na pametnem telefonu pa še kar naprej sameva.

In ko sem že pri digitalnih nadomestkih analognih prvin – poznam nekoga, ki je kupil elektronski bralnik, pa mu ga brez tehnične pomoči ni uspelo spraviti k življenju. Hej, poznam celo nekoga, ki je tehnično pomoč potreboval za prvo vzpostavitev Applovega iPada!

Toda, da ne bo pomote, do zdaj zapisano nikakor ni mišljeno kot roganje neukim uporabnikom, ampak kot realen zapis, da je današnja digitalna tehnologija za marsikoga pač zapletena kot le kaj. Zgoraj omenjeni uporabniki imajo, denimo, težave tudi, ko je treba ob menjavi telefona prenesti tudi stike. Toda to je že opravilo, ob katerem moram bolj resno razmisliti tudi sam, še posebej če so ti shranjeni na kartici SIM. Za trenutek me strese tudi, ko moram menjati toner na neznanem tiskalniku in še bolj, ko moram ugotoviti, kako iz njega spraviti tisti zataknjeni košček papirja. Hude težave imam, denimo, tudi vedno, ko mi Microsoft pošlje ponudbo o zastonjskih 100 GB prostora v svojem oblaku, saj mi je nikakor ne uspe prevzeti. Priznam! Da ne govorimo o tem, kakšen odpor imam brskati po minimalističnih uporabniških vmesnikih pametnih ur ali, bog ne daj, po vmesnikih avtomobilskih navigacij! Vrhunec pa so seveda certifikati – certifikat za eno banko dela le v enem brskalniku, certifikat za drugo le v drugem, osebni certifikat pa včasih v nobenem; dokler denimo ne namestim predzadnje različice Firefoxa.

V resnici se vsak izmed nas nekje znajde bolje, nekje pač slabše. Meni gre bolje digitalna tehnika, v primeru avtomobilske se prepustim drugim strokovnjakom, v primeru umetnosti pa, denimo, popolnoma odpovem. Težava je le v tem, da je »računalništvo« v najširši obliki danes tisto, kar mora do neke mere »obvladati« velika večina vseh nas. Ker drugače pač ne gre. In zato mi vse zgoraj omenjene tehnične pomoči v resnici prav nič težko ne gredo z jezika ali izpod prstov. K sreči smo prerasli čase prvotnega osebnega računalništva in uporabnikom vsaj programirati ni več nujno znati. S tem se ukvarjajo pravi strokovnjaki, pa še tem v tej smeri ne gre najbolje, če se spet ustavim pri – popravkih za Windows …

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki