Tabletomanija
Kaj se je zgodilo s tabličnimi računalniki, da po desetletju in več dolgočasnega pogrevanja in vnovičnega rojevanja te oblike osebnega računalništva končno postajajo najbolj vroča tema ne le v osebnem, domačem in k zabavi usmerjenem računalništvu, temveč jih vse več podjetij sprejema celo za poslovno rabo?
Dotik. Ključni element uporabniškega vmesnika za nove naprave, ki se kot požar širijo po svetu. Zamisel o dotiku je sicer stara in je bila že večkrat uporabljena, vendar še nikoli tako premišljeno in celovito, kot je uspelo Applu. Z dodano inovacijo/čarovnijo večkratnega dotika so zadeli žebljico na glavico in postavili, tako kot pri grafičnem uporabniškem vmesniku, temelje osebnemu računalništvu prihodnjih desetletij. Celoten projekt se je v Applu, to zdaj ni več skrivnost, začel kot tablica. A ker Steve Jobs z njo ni bil zadovoljen, so trgu najprej predstavili njeno pomanjšano obliko, k večpredstavnemu predvajalniku pripet spletni brskalnik in GSM radio z inovativnim vmesnikom na dotik in imenom iPhone. In takšna "tablica", zgolj približek vizije Jobsa, je ne le postala ena najbolj priljubljenih elektronskih naprav sploh, temveč je v celoti in nepovratno spremenila celotno mobilno industrijo.
Toda iPhone je danes znana in stara stvar. Zdaj vsi govorijo o iPadu, tablici, ki je končno prepričala uporabnike. In industrija se je znova vrgla v fanatično tekmo ujemi pionirja, ki je spet prišel iz kalifornijskega Cupertina. Kako se pri Applu in Googlu na mobilnih napravah ponavlja stara zgodba Appla in Microsofta z namiznih naprav, je že ničkolikokrat prežvečena zgodba. A dejstva so dejstva. Navkljub neverjetnemu nizu silno uspešnih izdelkov in finančni formi, ki je praktično brez premca, je nemogoče, da bi zgolj enemu podjetju uspelo zajeziti ves ustvarjalni potencial, ki je potreben za vzdrževanje vodilnega mesta na trgu. Preprosto je konkurentov preveč. Android, kot je bil predstavljen na prvi napravi G1, je bil smešen v primerjavi z iPhonom, vendar je v dveh letih ne le dohitel, temveč tudi prehitel Applov iOS pri pametnih telefonih, ob tem pa nič ne kaže, da bo tempo njegovega razvoja pojenjal. In ne gre pozabiti, da je bil Android zasnovan kot konkurent napravam Blackberry in je doživel praktično popolno preobrazbo po predstavitvi iPhona.
In poglejmo zdaj tablice. Androidov Honeycomb je morda v zaostanku za iOS na iPadu, vendar so razlike bistveno manjše kot pri predstavitvi mobilnika G1 v primerjavi z iPhonom. Kaj lahko neverjetni tempo inovacij Googla in vseh partnerjev še prinese - navsezadnje gre za odprtokodni projekt - pa bomo videli zelo hitro. Več težav imajo ponudniki strojnih naprav, ki jih je Apple potisnil v kot s spretnimi poslovnimi manevri. Z vnaprejšnjim zakupom zmogljivosti in naložbami v nove tovarne so pridobili privilegiran položaj pri oskrbi s pomnilniki flash, to pa zdaj ponavljajo pri izdelovalcih zaslonov, občutljivih za dotik. Apple tako ne le ponuja nadvse inovativne naprave, lahko jih ponudi po neverjetno ugodnih cenah, ki so zaenkrat drugim izdelovalcem nedosegljive.
A za zgled si oglejmo položaj Samsunga. Gre za enega večjih ponudnikov naprav z Androidom, ki je hkrati tudi eden pomembnih dobaviteljev Appla. Ker jim ta verjetno nikoli ne bo dovolil uporabe iOS na lastnih napravah, bo Samsung kmalu pred dilemo, ali svoje najboljše tehnologije, kot so hitri pomnilniki flash, integrirani sistemi na čipu in zasloni super amoled še ponujati tako dominantnemu in neizprosnemu konkurentu. In to je le eden od desetin ponudnikov, ki se v Applovi strategiji popolne dominance počutijo izrinjeni. Poglejmo tudi trenutno aktualno in nič manj zgovorno zgodbo o digitalnih naročninah, kjer je Apple predstavil pogoje, ki si jih lahko zamisli le dominanten igralec, ki suvereno verjame, da ima v rokah velikanski vzvod za pritisk na vse druge ponudnike.
Kljub revolucionarnosti iPhona in iPada pri njiju tudi ne manjka slabo izvedenih podrobnosti, ki se lahko na daljši rok izkažejo za pogubne. Zavračanje realnosti oblaka in vsenavzočega računalništva je ena od njih. Kupiti nekaj, kar naj bi zamenjalo osebne računalnike, a je treba pred prvo uporabo priklopiti prav na osebni računalnik in aktivirati s pomočjo enega redkih preostalih dinozavrov gigantskih, vsemogočnih programov za namizje, je lep pokazatelj določenih zablod pri mobilni revoluciji iz Appla. In natanko na take podrobnosti bodo merili konkurenti, ko enkrat s strojno in programsko opremo ujamejo prvaka.
Apple seveda ima zagotovljeno svojo zelo dobičkonosno tržno nišo, a dominacija, s katero je nagrajen kot veliki inovator, ne bo več dolgo trajala. To, čemur smo trenutno priča pri pametnih telefonih, se bo čez leto ali dve ponovilo tudi pri tablicah. Apple bo še vedno pomemben igralec in inovator, a glavnina naprav bo prihajala od drugih blagovnih znamk. Začetek konca dominance bodo oznanili razvijalci, ki bodo sledili zgodbam o uspehu in teh bo na alternativnih podlagah vedno več.
Apple je dosegel neverjeten uspeh s tem, ko je sprejel dotik za uporabniški vmesnik prihodnosti. Vendar ob vsej inovativnosti še vedno želi zajeziti veliko večjo revolucijo, ki spreminja svet dlje kot iPhone in iPad. To je seveda splet in Apple mora spremeniti marsikaj v svoji filozofiji, da ga bo sprejel za to, kar je v resnici. In tu je konkurenca že pred njim, čeprav morda s svojimi izdelki in tržnim uspehom tega še ne potrjuje.
Industrija se je znova vrgla v fanatično tekmo ujemi pionirja, ki je spet prišel iz kalifornijskega Cupertina.
