Slovenija spet med vodilnimi

V mali, nepomembni Sloveniji, za katero niti Slovenci ne vedo, po čem bi bila lahko pomembna ali znana, v velikem delu sveta pa se jim zanjo niti sanja ne, se vsake toliko časa, kot kakšna neozdravljena, ponavljajoča se eksotična bolezen, pojavijo izbruhi ekstravagantnega, na ničemer osnovanega optimizma oziroma "ocen", kako bo Slovenija ravnokar ali najpozneje v petih letih dosegla to ali ono. Nikoli niso roki oddaljeni za generacijo ali dve, Slovenija bo nejasne sanje vedno dosegla ob koncu petletke.

Vse skupaj še najbolj spominja na Dannyja in podobne prevarantske tiče, ki kar iz rokava stresajo prihodnost za ljudi, o katerih ne vedo ničesar, napovedi pa so vedno (vedno!!!) pozitivne, prijazne, optimistične: v neslednjem letu boste: - spoznali veliko ljubezen, - dobili odlično plačano službo, - zadeli na loteriji, - čudežno ozdraveli ... Nikoli ni takole: v naslednjem letu: - vas bo povozil avto, - boste zboleli za gripo, pljučnico, rakom, - vas bodo okradli, - se boste ločili, - vas bodo odpustili ... čeprav je to drugo precej bolj verjetno od prvega. Človek je pač neskončno naivno bitje in že to, da sliši prijazne in pozitivne napovedi, mu zadostuje za nadaljevanje eksistence.

To je - kot rečeno - ena skrajnost, ki se redno pojavlja v vseh mogočih oblikah, vse do - kot tudi rečeno - nebuloznih napovedi naivnega ali prevarantskega ministra. Druga skrajnost so kar se da črne ocene ali napovedi, ki jih tudi ni ravno malo in so kar se da zanimive.

Leta 1997 je BSA (Business Software Alliance), združenje večjih podjetij za izdelovanje programske opreme (na čelu z Microsoftom), objavila, da je v Sloveniji stopnja piratstva 96-odstotna. S tem neverjetnim odstotkom, ki se le zanemarljivo malo loči od 100 %, se je Slovenija uvrstila pred vse države "Vzhodne Evrope", torej pred Češko, Slovaško in Poljsko, celo pred Rusijo in Romunijo. Nižjo stopnjo piratstva kakor Slovenija naj bi imeli celo Honduras, Pakistan, Indija, Nigerija in Nikaragva. BSA je Slovenijo tedaj dejansko proglasila za največjega pirata Evrope ter jo uvrstila med Paragvaj in El Salvador.

Kljub temu da so take (pavšalne!) ocene lahko za državo zelo škodljive, se ni na to uradno nihče pritožil. Najbolj je smešno, da je slovenska podružnica BSA le malo pred objavo teh podatkov naredila svojo raziskavo in ugotovila, da je v Sloveniji le 13 % piratstva. To je sicer gotovo pretirano nizka ocena, vendar bi bilo vseeno vsaj korektno, da bi slovenska (neodvisna) BSA mednarodni BSA uradno sporočila, da je vendarle malo verjetno, da v Sloveniji uporabljamo samo 4 % legalne opreme. Ali pa bi v tem duhu vsaj objavila svoje kontra-sporočilo. Da bi kaj dočakali s strani javne uprave, pravzaprav niti ni bilo pričakovati. Je pa res, da takrat še nismo imeli ministrstva za informacijsko družbo ter tratenje časa in denarja.

Druga taka črna ocena Slovenije - vsaj na področju informatike - je prišla leta 2000 od podjetja za poslovne analize Meta Group. Neki "doktor prodajanja megle" Howard je postavil bolj ali manj poljubne kriterije in na njihovi osnovi razporedil 47 držav na dve strani "informacijske prelomnice", ki jo je spet postavil bolj ali manj arbitrarno.

Da Slovenija ni bila na "dobri" strani te prelomnice, seveda ne preseneča, šokantno pa je bilo, da se je po Howardovi razporeditvi Slovenija znašla na predzadnjem mestu, skupaj s Tajsko, Venezuelo in Južnoafriško republiko. Na zadnjem mestu je bila Indonezija. Rusija in Kitajska sta bili precej bolje uvrščeni, prav tako tudi druge nekdanje socialistične države.

Monitor je - zgrožen - opozoril tedanjo vlado, ki ji je predsedoval Andrej Bajuk. Reakcijo bi lahko zreducirali na: Aaaaaaa??? Je pa res, da takrat še nismo imeli ministrstva za informacijsko družbo ter tratenje časa in denarja.

Za zadnji informacijski udarec ugledu Slovenije je poskrbelo ameriško podjetje Verisign. V poročilu o varnosti spletnega poslovanja je objavilo, da je Slovenija na četrtem mestu med državami z največjim deležem goljufivih spletnih poslov. Kar 92 vseh spletnih transakcij v Sloveniji naj bi bilo goljufivih. Slabši rezultat od Slovenije so dosegli le Kamerun, Nigerija in Indonezija.

Šokantno! Sicer ni nobenega konkretnega razloga, da bi dvomili v Verisign, saj gre za kar se da resno in priznano firmo, hkrati pa je prav tako nemogoče verjeti v podatke za Slovenijo. In ker zdaj imamo ministrstvo za (...), bi pričakovali, da bo burno in ustrezno reagiralo. Take objave, pa naj so resnične ali ne, lahko naredijo veliko škode. Če so resnične, je treba seveda nemudoma narediti red (in zamenjati odgovornega ministra), če pa so neresnične, je treba dvigniti toliko prahu, da si vsi zapomnijo vsaj za nekaj časa.

Ministrstvo pa je reagiralo skrajno mlačno, kakor da ne bi šlo za prvovrsten škandal, ampak za neko vaško zdraho: "čudi jih", "zaprosili so za podrobnejše poročilo", "niso ovrgli upanja" (karkoli naj bi že to zadnje pomenilo). Imamo, skratka, ministrstvo, ki ni prepričano v to, da je podatek napačen! Oziroma, kar je še slabše, ministrstvo, ki ne ve, ali je podatek napačen ali ne.

Vsekakor je upati, da so utemeljene govorice, da naj bi ministrstvo za tratenje časa jeseni, po volitvah, ukinili -čeprav morda ne iz istih razlogov, kakor bi jih navedli mi. Upati pa je tudi, da se je Bajuk že seznanil s pomenom informacijskih tehnologij v sodobnem svetu - če slučajno pride kam v bližino oblasti.

Kar 92 vseh spletnih transakcij v Sloveniji naj bi bilo tveganih. Slabši rezultat od Slovenije so dosegli le Kamerun, Nigerija in Indonezija.