Slovenija, dežela sanj

Čeprav so možna tudi presenečenja in vsekakor ne gre izključiti kakšnih kupčij, s katerimi bi se LDS ohranila vsaj v koaliciji, je videti, da se volivci tudi v Sloveniji prebujajo. Počasi jim prihaja v zavest, da je LDS v zadnjem desetletju opustošila Slovenijo, da je koristila le sebi in svojim najožjim privržencem, večini pa je razmere poslabšala. In predvsem je Slovenijo iz obetavne dežele s številnimi prednostmi v primerjavi s podobnimi državami spremenila v zgolj eno od "držav iz vzhodnega bloka" brez posebnih perspektiv, brez volje in brez idej.

Kako se je to zgodilo? Kako smo dopustili, da so nas "nategnili" janezi in podobni toneti?

Odgovor je razmeroma preprost. Slovenci smo lahkoverni. Lahkovernost sicer ni greh in lastnost je pravzaprav prisrčna, saj kaže na mehko, otroško naravo. Je pa v sedanjih volčjih časih kar se da nepraktična. LDS je ves čas, odkar je na oblasti, sejala rožice in pleteničila o sanjah, ki niso nikoli imele nobene možnosti, da bi postale resničnost. Za šefa si je izbrala moža, ki je vrhunski sanjač, tako rekoč sanjač par excellence, človeka, ki nikoli ni imel stika z resničnostjo, in se je zdaj kot predsednik države umaknil v svoje zasebno sanjarjenje.

A sanje, ki jih je vodilna stranka ponujala narodu v zameno za resničnost, niso le proizvod enega blodnega sanjača. Celotna filozofija in strategija stranke temeljita na ponudbi sanj in prepričevanju volivcev, da gre za realnost. Ki je skoraj na dosegu roke, samo še malo, samo še malo...

Oglejmo si nekaj teh sanj, ki jih je LDS ponujala kot resničnost.

"Informacijska družba je stvarnost. Slovenija je del te stvarnosti. LDS si bo v vladi prizadevala, da bo sleherna državljanka in državljan del te stvarnosti in deležen sodobnega svetovnega razvoja ..." Zapisano v volilnem programu stranke leta 2000.

A to še ni nič. Naprej beremo, da bo LDS "zagotovila: dostopnost do interneta vsakomur z davčnim stimuliranjem nabave informacijske tehnologije za gospodinjstva ...; vsakomur brezplačen naslov za elektronsko pošto; brezplačno ali poceni izobraževanje vsakomur za delo ali poslovanje z uporabo informacijske tehnologije; elektronsko poslovanje z državo in institucijami javnega sektorja, tako da bo vsakomur omogočeno sooblikovati skupne odločitve, predvsem pa prek interneta od države pridobiti vse njene storitve in informacije ter na isti način do nje tudi izpolnjevati vse obveznosti."

????

Blodne sanje ali čistokrvni nateg? Ko beremo te zapise po štirih letih, se ponujata zgolj ti dve možnosti. Standardni politični izgovori o "resnih načrtih, ki so se zaradi takih in drugačnih okoliščin izjalovili," enostavno ne vžgejo več.

Če pogledamo realnost, ugotovimo, da od naštetega čisto nič ni bilo realizirano. Brezplačen elektronski naslov, brezplačno izobraževanje ...? Minila so komaj štiri leta in vendar danes skoraj ne najdemo več državljana, ki bi sploh pomislil, da bo od države kaj dobil brezplačno. Ob omenjanju države se povprečni Slovenec prime za denarnico, če uporabim zguljeno prispodobo.

In to je pravzaprav resnični napredek. Slovenci se iz lahkovernežev, ki zadnjih šestdeset let ali več verjamejo dežurnim sanjačem, spreminjajo v trde realiste, ki rečejo politiku: pokaži rezultate, potem dobiš moj glas. Čakanja na prihodnost, ki se bo uresničila, ko bodo dosežene "spremembe v načinu razmišljanja in delovanja vseh ljudi" (spet sanjaška LDS2000 dikcija, hudo podobna tisti izpred pol stoletja), imamo čez glavo, denar damo iz rok šele, ko smo si robo dodobra ogledali in jo pretipali.

Da je čas za streznitev - ali, če želite, za prebujenje - je vsak dan bolj jasno. Pred kratkim so na primer Finance objavile grozljivo ugotovitev, da je količnik umrljivosti nastajajočih podjetij v Sloveniji najvišji v Evropi. In to po letih in letih vladavine LDS, ki je leta 2000 napovedovala: "Spremembe, ki jih prinaša industrijska družba z novimi tehnologijami (mišljena je informatika, op. S. K.), znanji in navadami, bodo imele pozitivne učinke na zaposlovanje, gospodarsko rast in kakovost vsakodnevnega življenja."

Da ne govorimo o "neinformacijskih" nebulozah: "Evropski in razvojni preboj nas bosta v naslednjem štiriletnem obdobju pripeljala v klub gospodarsko razvitih in demokratično zrelih držav. Ujeli bomo prihodnost."

Podobno sanjska je napoved: "Država se bo umaknila iz vrste dejavnosti: bančništva, zavarovalništva, energetike, prometa, telekomunikacij." Umaknila se ni niti iz ene od naštetih dejavnosti.

Da LDS še vedno sanja in da s tem nikakor ne misli nehati, najbolje vidimo v napovedani strategiji gospodarskega razvoja, ki jo je s povsem resnim izrazom na obrazu in brez vidno prekrižanih prstov prijavil novi gospodarski minister: Slovenija naj bi v kratkem dosegla 5 % gospodarsko rast in naj bi v 10 letih ujela razvite evropske države.

Kdaj smo že to nazadnje slišali? Vsekakor pred vsakimi volitvami in tudi to blodnjo lahko pripišemo prispevku za kampanjo LDS. Upati pa je, da je volilno telo vendarle prebolelo še zadnje otročje sanje in se je pripravljeno spopasti s svojo demokratično pravico in dolžnostjo: poklicati sanjaške politike na odgovornost in jih poslati v pokoj.