Skok nazaj k računalniku
Na teh straneh sem že večkrat pisal o tem, da se prodaja osebnih računalnikov že kar nekaj let ohlaja. To velja tako za namizne kot za prenosne. Pri zadnjih tudi sami opažamo, da je vsako leto manj novosti in da je hitrost sprememb vse manjša – počasi se menjavajo procesorji, po korakih se izboljšujejo zasloni, pogoni SSD postajajo cenejši in hkrati večji.
Vzrokov za počasnejšo prodajo je seveda več, eden izmed zanimivejših je dejstvo, da se vse bolj zanašamo na telefone (in v manjši meri na tablice). Pisal sem že o znancih, ki doma enostavno nimajo več osebnega računalnika. Za vsa opravila se namreč najde več aplikacij, ki so seveda prilagojene tej rabi – bodisi komunikacija (Facebook Messenger, Slack, WhatsApp), načrtovanje dopustov (AirBnB, FlixBus, eBooking), bančništvo (vse naše banke imajo že zelo dobre aplikacije), spremljanje novic (Facebook, Twitter, Pocket), itd.
Pogosto se tudi norčujem iz našega urednika, ki je doma brez resnega računalnika. Ima sicer neki starejši prenosnik, a njegova »resna« mašina je služila bolj ali manj le še za poganjanje programa Kodi, ki je na televizorju predvajala serije in filme. Pa še za to ima zadnje čase neko majhno androidno škatlico. A vendarle se je tudi njemu zgodil zanimivi preobrat – Fortnite.
Njegova otroka sta bila do nedavnega povsem ravnodušna do računalnikov. To, kar je naša generacija našla v umazano belih »kištah«, zdajšnja mladina vidi v telefonih. A stvari so se spremenile s skokovito popularnostjo igre Fortnite. Ta v ospredje potisne sodelovanje, saj gre za igro preživetja, v kateri si zgradimo utrdbo in jo obranimo pred hordami zombijev. Minecraft skrižan s Half-Life, recimo. Zanimivo, da je v svet resnejših iger potegnila ogromno novih igralcev, takih, ki so se do zdaj držali predvsem bolj preprostih (telefonskih) iger.
Večkrat sem pisal že tudi o tem, da je segment računalništva, ki pokriva zahtevnejše igričarje, najbolj zdrav, vsaj če govorimo o domačih potrošnikih. In s primerom Fortnite se lepo pokaže, da lahko tu računamo na še kar nekaj rasti, tako pri prodaji samih iger kot strojne in druge opreme. Ko sem že pri tej temi: kolega je po pošti ravno prejel malo boljše slušalke, take, ki se jasno hvalijo z napisom »Gaming«. Poskusil sem mu dopovedati, kaj vse ga še čaka, a se za zdaj otepa idej o novih nakupih. Namreč, če na hitro pobrskamo po spletnih straneh z računalniki in elektroniko, bomo takoj našli kup »nujno potrebnih« dodatkov. »Igralne« tipkovnice, miške, tudi podloge za miši, celo pisarniške stole z raznobarvnimi šivi in napisi, s katerimi se bomo bahali pred kolegi in dokazovali, da smo najbolj zagrizeni med zagrizenimi.
Čeprav se morda sliši, da sem do vsega skupaj zelo skeptičen, je v resnici ravno obratno. Tudi sam sem si pred dobrim letom z navdušenjem sestavil računalnik, v katerem bije Nvidijina GeForce GTX 1060, na mizo je pogosto pritrjen tudi Thrustmasterjev dirkalni volan. Resda se mi zdi nepotrebno kupovati slušalke (podloge za miši, stole, itd.), ki so zavoljo nekakšnih napisov dražje, kot bi sicer lahko bile, a če je to cena za nekoliko bolj zdravo prodajo računalnikov, se mi sploh ne zdi slabo.
Ne nazadnje, v tej številki smo preizkusili novo različico igričarskega prenosnika, Acerjevega modela Predator. Gre za hudo zmogljivo zverino po hudo zverinski ceni, ki pa naj bi tudi pri nas našla kar nekaj kupcev. Samo čakam, kdaj bo moral naš urednik zavračati želje po nakupu takih dragih igrač.
