S papirja v računalnik

Objavljeno: 28.4.2009 | Avtor: Igor Žbül | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: April 2009

V času, ko je na trgu vse več večnamenskih naprav (tiskalnikov, optičnih bralnikov in faksov) in bi analogni fotoaparat morali iskati že s povečevalnim steklom, bi pričakovali, da bo samostojnih optičnih bralnikov vse manj. A ni tako - zanje je trg še vedno dovolj velik in tako bo ostalo, dokler bomo še uporabljali papirnate listine in dokler bo v naših predalih skrita vsaj še kakšna stara fotografija. Je pa res, da so na našem trgu že nekoliko teže dosegljivi.

Optični bralniki se niso veliko spreminjali, postajali pa so vse bolj napredni in omogočali vse bolj natančne digitalne posnetke "analognih" dokumentov. Njihova najbolj opazna vloga danes je v digitalizaciji starih dokumentov, da jih lahko obdržimo za prihodnost. Industrijski optični bralniki tako pred propadom rešujejo stare knjige in orjaške arhive podatkov, ki smo jih zbrali v stoletjih in tisočletjih obstoja pisane besede. Njihova domača uporaba je veliko bolj skromna, a kljub temu pomembna. Tudi tu namreč skrbijo za naš dolgoročni spomin. Kako bi brez starih fotografij čez desetletja spoznali, da tista frizura ni bila "kul" že v osemdesetih, kaj šele danes?

Valjni bralnik v akciji...

Optični bralniki za domačo rabo se v grobem delijo na tri vrste: valjne, ploske in ročne. Slednji so bili tudi prva oblika optičnih bralnikov, ki je prodrla v domače pisarne. Danes so večidel izumrli, razen ene izmed njihovih sodobnejših oblik - vrstičnih bralnikov (pen scanner). To so naprave, ki po obliki spominjajo na pisala in s katerimi lahko dokumente zajemamo vrstico za vrstico. So silno prenosni in uporabni za manjše dokumente. Prenosnost pa ni odlika ploskih optičnih bralnikov. To je najbolj razširjena oblika teh naprav, a v običajni pisarni ponavadi zasede kar precejšen del vedno dragocenega prostora. Zaradi velike zajemne površine (večinoma gre za velikost lista A4) pa so zelo uporabni za enostavno zajemanje raznih dokumentov; ker lahko dokumente zajemamo tudi, ko ima bralnik odprt ali delno odprt pokrov, nam to omogoča tudi zajem debelejših predmetov, kot so listi papirja. Enostavno je namreč tudi zajemanje vsebine knjig, revij ali celo (vsaj nekoliko) tridimenzionalnih predmetov. To pa ni možno s tako imenovanimi valjnimi bralniki. Ti namreč za zajemanje uporabljajo valj, skozi katerega potegnejo list papirja.

Vsak izmed zgoraj opisanih vrst bralnikov ima svoje slabosti in prednosti. Ena izmed prednosti valjnih bralnikov je večja prenosnost. Ploski bralniki so že zaradi svoje oblike precej bolj nerodni za prenašanje, medtem ko manjše valjne bralnike brez težav shranimo v malo večjo torbo. Precej jih tudi ne potrebuje zunanjega napajanja, temveč se lahko napajajo že prek USB vhoda računalnika. Tako jih lahko skupaj s prenosnikom odnesemo s sabo in uporabljamo, kjerkoli jih potrebujemo.

Nastavek za skeniranje filmov

Prednost valjnih bralnikov je tudi že vgrajeni podajalnik papirja. Tako lahko brez ročnega menjavanja listov zelo hitro zajamemo večjo količino dokumentov. Pri ploskih bralnikih podajalnika papirja navadno ni, pri nekaterih modelih pa ga je vendarle možno dodati.

Pri dodatkih za optične bralnike velja omeniti tudi vmesnik za zajemanje fotografskih negativov in diapozitivov. Nekateri ploski bralniki imajo že vgrajene, pri več modelih pa je ta vmesnik mogoče dodati. Te naprave vam bodo omogočile digitalizacijo fotografskih filmov in tiskanje fotografij iz njih kar doma. Vsaj če nismo ravno zahteven uporabnik, kajti kakovost branja seveda ne bo primerljiva s specializiranimi bralniki diapozitivov ali celo z izdelki profesionalnih studiev, ki premorejo prav tako profesionalne bobenske bralnike.

Optična ločljivost in barvna globina

Dve izmed poglavitnih lastnosti optičnih bralnikov, na katere moramo biti pozorni, sta optična ločljivost in barvna globina. Optična ločljivost opisuje stopnjo podrobnosti, do katere bo dokument ali slika zajeta z optičnim bralnikom. Ločljivost se meri v pikah na palec (dots per inch), enota je ponavadi okrajšana kot DPI, predstavlja pa število pik, ki jih lahko bralnik zazna na dolžini enega palca (2,54 cm). Slednje velja tako za zajemanje po dolžini kot tudi po višini, tako da boste ločljivost velikokrat videli zapisano kot npr. 600 × 600 DPI. Bralniki nekaterih izdelovalcev pri navpičnem zajemanju (torej po višini) berejo bolj na gosto, tako da lahko vidite tudi zapise kot npr. 600 × 1200 DPI. Vendar naj vas to ne prevara - pomembna je le manjša vrednost, saj večje ločljivosti ne morete doseči z bolj pogostim zajemanjem le v eno smer.

Druga podrobnost, na katero morate biti pozorni pri zapisu ločljivosti, je razlika med optično in interpolirano ločljivostjo. Interpolirana ločljivost je ločljivost, ki jo lahko bralnik doseže s programskim zapolnjevanjem manjkajočih pik. To pomeni, da med dejansko zaznanimi pikami programska oprema bralnika doda dodatne pike, ki jih interpolira iz prvih. Na tak način povišana ločljivost seveda ne zajame več podrobnosti, povrh tega pa lahko boljše rezultate dobite sami, če uporabite kak resen program za obdelavo slik, npr. Photoshop.

Druga pomembna lastnost optičnih bralnikov je barvna globina. Ta opisuje, s koliko biti je opisana barva vsake pike. Opis z biti temelji na RGB barvni lestvici oziroma na rdeči, zeleni in modri osnovni barvi. Vsaka izmed teh osnovnih barv je opisana z več biti, ki določajo njen odtenek, kombinacija vseh treh pa določi dejansko barvo pike. 24-bitna barvna globina, ki jo dostikrat opisujejo kot resnična barva (true color), je torej sestavljena iz 8 bitov za vsako izmed osnovnih barv, torej 256 odtenkov, ki skupaj dajejo 16,7 milijona različnih barv (256 × 256 × 256). Večina bralnikov danes dosega vsaj 32-bitno barvno globino, če že ne 48-bitne, to pa je pomembno predvsem pri zajemanju fotografij ali drugih umetniških del.

Pri obeh podatkih je treba vedeti, da zajemanje slik ali dokumentov v visoki ločljivosti in z visoko barvno globino zahteva veliko računalniških virov - danes predvsem prostora na disku. Če gre za fotografije, je razumljivo, da jih želite imeti v čim višji kakovosti, pri običajnih dokumentih pa to ni smiselno. Višji ločljivost in barvna globina sta tako predvsem značilnost optičnih bralnikov, ki so namenjeni zajemu fotografij.

Fotografije ali pisani dokumenti?

Kateri model optičnega bralnika boste izbrali, je precej odvisno tudi od tega, za kaj ga boste uporabljali. Če ste povprečen uporabnik, ki bi morda kdaj digitalno shranil kak račun Elektra ali morda pogodbo o dolgoročnem kreditu in si morda naredil osnovni arhiv starih "analognih" fotografij (toliko, da jih boste dali v splet), bo daleč najboljša rešitev kar brizgalna večnamenska naprava. Saj veste, tiskalnik z nameščenim bralnikom, vse skupaj pa vas bo lahko stalo celo samo 50 evrov.

Če pa nameravate resno zajemati fotografije (morda kdaj tudi diapozitive ali stare filme), bo verjetno najboljša izbira ploski bralnik s kar se da veliko optično ločljivostjo in barvno globino. Le tako boste lahko fotografije shranili v zadostni kakovosti, da jih boste lahko kasneje tudi natisnili v zadostni velikosti ali pa da jih boste lahko brez težav uporabljali v programih za manipulacijo s fotografijami. Vendar morate vedeti, da bo vsaka fotografija, zajeta v visoki kakovosti, zasedla kar veliko megabajtov. To pomeni, da morate pri zajemanju večje količine imeti predvsem velik disk.

Če boste bralnik uporabljali predvsem v poslovne namene, za zajemanje večje količine dokumentov, pa morate paziti predvsem na to, da ob bralniku pri nakupu dobite tudi podajalnik papirja - vgrajenega ali dodatnega. Dobrodošla lastnost je tudi dvostransko zajemanje, ki ga omogočajo nekateri podajalniki papirja. Oboje bo seveda pohitrilo proces zajemanja dokumentov.

In še zadnja možnost - v resnici v podjetju potrebujete dokumentni sistem, ki bo omogočal hranjenje, iskanje in nasploh manipulacijo z velikanskimi količinami dokumentov. V tem primeru optični bralnik pravzaprav ni vprašanje, kajti kupili boste dokumentni sistem, ustrezen bralnik (ali več njih) pa vam bo tako ali tako priporočal in dobavil sam ponudnik sistema. Vsekakor pa ta, sicer izredno široka tema presega namene tega članka.

Programi za optično prepoznavanje besedila (OCR) skrbijo za pretvorbo vaših dokumentov v digitalno obliko - tako lahko ustvarite pisarno brez papirja

Kaj je še pomembno

Gumbi za hitro uporabo lahko kar precej povečajo hitrost in enostavnost uporabe bralnika. Večina bralnikov ima danes namreč gumbe, s katerim sprožimo določene dejavnosti, ne da bi morali najprej odpirati programsko opremo za zajemanje. Tako lahko na hitro npr. zajamemo dokument in ga pretvorimo v datoteko PDF ali ga pošljemo po elektronski pošti - vse le s pritiskom na en gumb.

Pomembna je tudi dodatna programska oprema, ki jo dobite priloženo pri nakupu. Ob bralnikih izdelovalci priložijo predvsem programe za urejanje fotografij in programe za optično prepoznavanje besedila (OCR). Slednji bodo zelo uporabni pri poslovni rabi bralnikov. Omogočajo namreč, da zajeti dokument pretvorimo v besedilo in ga lahko kasneje poljubno urejamo in prilagajamo. Priloženi programi OCR se seveda razlikujejo po kakovosti - nekateri svoje delo opravijo bolje, nekateri slabše. Pri angleških dokumentih ponavadi ni večjih težav, večina programov pa ima še vedno (po vseh letih, kar jih poznamo) precej težav s slovenščino.

Nekaterim bralnikom je priložen tudi program za zajemanje poslovnih vizitk. Ti vam bodo olajšali vnašanje podatkov iz njih v vaš računalniški imenik (npr. Microsoftov Outlook). Programi preberejo vsebino vizitke in iz nje poberejo najpomembnejše podatke, kot so ime človeka, njegova telefonska številka in naslov elektronske pošte. Zaradi zelo veliko oblik poslovnih vizitk seveda ni pričakovati pretirane natančnosti pri zajemu - tako boste vsako zajeto vizitko morali pred shranjevanjem še preveriti. Več priloženih programov je le preizkusnih, zato morate biti pri nakupu pozorni tudi na droben tisk, saj izdelovalci radi obljubljajo stvari zastonj, vendar se to kasneje izkaže za mačka v žaklju. V opisih in tabeli smo take "preizkusno priložene" programe izpustili.

Nekaterim bralnikom je priložen program za prebiranje poslovnih vizitk. Slovenske jim gredo ponavadi težko od rok.

Kaj in kako smo preizkušali

Podobno, kot smo zapisali že na zadnjem preizkusu, moramo zapisati tudi tokrat. Če se lotimo slovenskega spleta, dobimo občutek, da je optičnih bralnikov zelo veliko. Ko pa podjetja povprašate za testne primerke, se velikokrat izkaže, da so na voljo le po naročilu ali pa podjetja nimajo demo modelov, ki bi jih lahko posojala za preizkuse. Kljub temu nam je uspelo zbrati kar nekaj modelov ključnih izdelovalcev, kot so Epson, Canon in deloma Hewlett-Packard, preizkusili pa smo tudi nekaj zelo specializiranih dokumentnih bralnikov. Pravzaprav je zanimivo, da je na tokratnem preizkusu slednjih več kot navadnih ploskih bralnikov. Da, ploske modele bodo izpodrinile večnamenske naprave, če jih že niso.

Med preizkušanjem smo se posvetili predvsem sami uporabnosti bralnika, priloženi programski opremi in seveda kakovosti prebranih testnih dokumentov. Posebej smo se posvetili tudi zmogljivosti branja OCR, ki je odvisno tako od kakovosti črno-belega branja, predvsem pa od kakovosti programske opreme OCR.

Sledijo opisi petnajstih preizkušenih bralnikov. Ker gre za zelo različne modele, nagrade zlati Monitor nismo podelili.

Canon

Canonova bralnika Canoscan 4400F in Canoscan 5600F sta ploska modela zelo podobne oblike. Primerna sta tako za zajemanje dokumentov kot fotografij. Oba imata vgrajen celo vmesnik za zajemanje fotografskih negativov. Kakovost zajetih slik je med boljšimi na preizkusu, a sta 4400F in 5600F med počasnejšimi bralniki. Težava ni toliko v samem zajemanju - ki poteka s podobno hitrostjo kot pri drugih bralnikih - temveč predvsem v boleče dolgotrajnem prilagajanju svetilnosti luči. Počasna sta tako seveda tudi pri zajemanju dokumentov, kar ju poleg odsotnosti podajalnika papirja postavi v precej slabo luč za pisarniško rabo. Pri nakupu pa jima je priložen program OCR ScanSoft OmniPage, ki se je na preizkusu izkazal precej dobro pri prebiranju slovenskih besedil, tako da se nekoliko odkupita. Tudi tu pa ostaja težava s hitrostjo - že sam program OmniPage je nekoliko bolj neroden in počasnejši od Abbyy FineReaderja, ki ga premorejo nekateri konkurenčni modeli. Oba bralnika sta opremljena tudi s sedmimi gumbi bližnjicami. Tako lahko le s pritiskom na en gumb sprožite na primer zajem v datoteko PDF. Nekatere izmed gumbov lahko celo prilagajate svojim potrebam.

Manjša Canonova bralnika edina na preizkusu delujeta z napajanjem le prek povezave USB. To že takoj pomeni prednost - manj kablov. Bralnika LiDE 100 in LiDE 200 sta tudi najmanjša ploska optična bralnika na preizkusu, to pa pri domači rabi pomeni precej. Gre za bralnika, ki sta primarno namenjena zajemanju fotografij, zato jima ni priložen niti program za OCR, to pa seveda precej zmanjša njuno uporabnost za zajemanje drugih dokumentov (seveda če se ne odločimo za ločen nakup takega programja). Brez podajalnika papirja sta primerna bolj za zajemanje posameznih fotografij, pri tem pa delita slabost svojih močnejših bratcev, opisanih zgoraj - gre za precej počasna bralnika. Tudi LiDE 100 in LiDE 200 se ponašata z gumbi bližnjicami, oba imata po štiri. Razlika med bralnikoma pa je predvsem v največji optični ločljivosti, ki jo omogočata - kot ste verjetno uganili, večja številka v oznaki pomeni bolj sposoben bralnik. Če potrebujete le bralnik za zajem starih fotografij in ne potrebujete močnejših programov za urejanje posnetkov, je nizko ceno LiDE 100 in LiDE 200 težko premagati.

Canon Canoscan 4400F

Canon Canonscan 5600F

Canon Canonscan LiDE 100 (Brez programa OCR)

Canon Canonscan LiDE 200 (Brez programa OCR)

Epson

Prvi Epsonov bralnik na preizkusu odlikuje edinstvena značilnost, ki ga loči od vseh drugih bralnikov na preizkusu. GT-20000 je namreč bralnik formata A3 in to ga po velikosti postavi daleč pred vse druge. Tako po vsej verjetnosti ni najbolj uporaben za domačo rabo, temveč bolj za studie DTP. Če boste zajemali veliko večjih dokumentov, predvsem npr. umetniških del ali fotografij, bi seveda njegova velikost prišla prav tudi doma. To je seveda predvsem bralnik za slikovno gradivo in manj za dokumente. A je tudi tu dovolj sposoben, saj mu je priložen tudi OCR program Abbyy FineReader in v povezavi z njim se odreže dobro tudi pri prepoznavanju slovenskega besedila. Kljub velikosti pa bralnik ne potrebuje veliko časa za ogrevanje, tako da je po hitrosti zajemanja v precejšnji prednosti pred na primer zgoraj opisanimi HP-ji. GT-20000 je edini bralnik na preizkusu, ki ima poleg vmesnika USB za priklop tudi še starejši vmesnik SCSI.

Model GT-S80 je valjni pisarniški bralnik, ki ni primeren za zajemanje fotografij. S podajalnikom papirja in hkratnim dvostranskim zajemanjem pa zelo dobro in hitro bere dokumente - dosega hitrosti kar do 40 listov na minuto, če uporabljamo dvostransko zajemanje, to pomeni celo 80 strani na minuto. Tako ni težko uganiti, da je namenjen predvsem pisarnam, v katerih zajemajo velike količine dokumentov. Hitrost poveča tudi uporaba tehnologije LED, ki ne porabi skoraj nič časa za ogrevanje. Njegova prednost je tudi dodan Abbyy FineReader, ki prebere tudi slovensko besedilo, čeprav bo treba naknadno popraviti nekaj malenkosti. Vključen je tudi program BizCard Reader, ki skrbi za digitaliziranje poslovnih vizitk; ta še dodatno okrepi vtis, da gre res za bralnik, namenjen predvsem pisarnam.

Njegovo nasprotje je Epsonov Perfection V350 - ploski bralnik, namenjen predvsem zajemanju fotografij. Kot druga dva Epsonova bralnika ga odlikuje hitrost, vanj pa je vgrajen še pomemben dodatek - vmesnik za zajemanje fotografskih negativov. V predalček na pokrovu lahko vstavimo trak fotografskega filma, dolgega do šest slik, vse drugo opravi bralnik samodejno. Tako se nam ni treba ukvarjati s tem, ali gre za negativ ali pozitiv, črno-belo sliko ipd. Sicer pa, podobno kot drugi bralniki s priloženim OCR programom Abbyy FineReader ne razočara tudi pri prebiranju slovenskih besedil. Kljub manjšim težavam svoje delo opravi zadovoljivo. Bralnik ima tudi štiri gumbe bližnjice, ki jih žal ne moremo prilagajati, vendar so kljub temu uporabni. Vsekakor za nizko ceno zelo kakovosten bralnik, ki zmore zajemati z optično ločljivostjo do 4800 DPI.

Epson GT-20000

Epson GT-S80

Epson Perfection V350

Fujitsu

Fujitsujevi bralniki na preizkusu so namenjeni zajemanju dokumentov, za fotografije niso primerni, saj imajo vsi največjo optično ločljivost le 600 DPI. Gre torej za pisarniške optične bralnike. Pri bralnikoma FI-5015C in FI-5110C gre za podobna proizvoda - razlika je bolj ali manj v obliki. FI-5015C je namreč ploski, FI-5110C pa valjni bralnik. Prvi na žalost zasede nekoliko preveč prostora na mizi. Obema je izdelovalec priložil programa Adobe Acrobat in Abbyy FineReader, s katerima se tiskalnika spremenita v pravo pisarniško orodje. Kot je že zapisano pri Epsonovih bralnikih, gre pri Abbyy FineReaderju za močno orodje, ki ne razočara niti pri zajemu slovenskih dokumentov. Oba bralnika sta opremljena tudi s podajalnikom papirja, ki pa na žalost vsaj pri FI-5110C ne deluje vedno tako, kot bi moral, dostikrat namreč zagrabi več listov hkrati. Kljub temu da gre za pisarniški bralnik, pa je treba FI-5015C pohvaliti tudi zaradi precej dobrega zajema fotografij - pri 600 DPI mu uspe "izvleči" eno izmed boljših kakovosti.

Pri modelu FI-60F gre za tako imenovani bralnik potnih listov, to pomeni, da je namenjen bolj uradniškim opravilom. To je razvidno že iz njegove velikosti - gre namreč za najmanjši optični bralnik na testu, ki zmore zajeti dokument velikosti največ lista A6 formata. Zato za domačo rabo seveda ni primeren, z njim bi si mogoče lahko pomagali pri zajemanju na hitro napisanih kuharskih receptov v beležkah in podobnem. Vendar mu tudi tu zmanjka sape, saj nima priloženega programa za OCR in to še zmanjšuje njegovo vrednost. Vsekakor bo prišel najbolje do izraza z namensko programsko opremo.

Najbolj všečen v celotnem naboru Fujitsujevih bralnikov je SnapScan S300. Ta kompaktni bralnik je idealen prenosni dokumentni bralnik, saj ga brez težav pospravite v torbo, poleg tega pa tudi ni obremenjen z veliko dodatki, saj se napaja prek vmesnika USB. Za to sicer potrebuje poseben kabel, a je veliko laže nositi dva kabla USB, kot prenašati še električni adapter. Pri napajanju čez vmesnik USB sicer izgubi nekaj hitrosti, a je ta še vedno zadovoljiva. Njegova prednost je tudi zmožnost hkratnega dvostranskega zajemanja, saj to seveda pri dvostranskih dokumentih za pol skrajša čas zajema. Podajalnik papirja zmore držati 10 listov; to se morda ne sliši veliko, vendar je pri bralniku te velikosti lahko le prednost. Bralniku je priloženih nekaj Fujitsujevih programov - za urejanje zajetih dokumentov in vizitk. Največja težava tega prenosnega pisarniškega bralnika pa je odsotnost posebnega programa za OCR. Sposoben je sicer zajeti dokument v datoteko PDF, ki jo je mogoče urejati, vendar nima vmesnika za slovenski jezik, zato pri zajemu pride do "zanimivih" rezultatov.

Fujitsu FI-5015C

Fujitsu FI-5110C

Fujitsu FI-60F (Brez programa OCR)

Fujitsu ScanSnap S300

Hewlett-Packard

Tudi HP-jev model Scanjet N6010 je namenjen predvsem zajemanju dokumentov. Gre za valjni bralnik, tako kot pri drugih HP-jevih bralnikih pa gre tudi za nekoliko počasnejšo napravo. Bralnik ima sicer štiri prilagodljive gumbe bližnjice, ki lahko pohitrijo določene dejavnosti in s tem nekoliko omilijo njegovo počasnost. Poleg tega zmore tudi hkrati zajemati obe strani dvostranskega dokumenta. Priloženi OCR program I.R.I.S Readiris ni najboljši, predvsem pri slovenščini se v prebrani dokument prikrade preveč napak. Težave pa ima tudi pri angleških dokumentih. Moti tudi njegova velikost, saj je med večjimi valjnimi bralniki in tako izniči vsaj eno izmed prednosti valjnih bralnikov pred ploskimi.

HPjev vmesnik se trudi biti prijazen, za profesionalce morda tudi preveč.

Pri Scanjetu 5590 in Scanjetu 7650 gre v osnovi za zelo podobna bralnika - tako po obliki kot po sposobnostih. Največji razliki med njima sta v različni priloženi programski opremi in različni hitrosti zajemanja (Scanjet 7650 je nekoliko hitrejši). Skupaj z dodanima podajalnikoma papirja sta nekoliko prevelika za običajno namizje, vendar uporabnost podajalnikov zmanjša to nevšečnost. Njuna največja težava pa je precej počasno zajemanje pri višjih ločljivostih. Tudi to pa vsaj delno nadoknadita s precej visoko kakovostjo zajema fotografij. Dodatna prednost je še vmesnik za zajemanje fotografskih negativov in diapozitivov, ki ga imata oba. Na žalost je njegova uporaba nekoliko nerodna, saj gre za ločeno enoto, ki jo pri uporabi položite na steklo bralnika in jo morate vsakič znova odstraniti. Deluje zadovoljivo in nekoliko popravi celoten vtis, vendar bi bilo veliko bolje, če bi bil kar vgrajen v sam pokrov. Oba sta sposobna tudi dvostranskega zajema dokumentov, vendar ne hkratnega, kar pomeni, da tudi tu izgubljata hitrost pri obračanju listov. Tudi Scanjet 5590 in 7650 za prepoznavanje besedila uporablja I.R.I.S. Readiris, tako da prepoznavanje slovenščine ni najboljše. Zanimivost pri HP-jevih bralnikih je možnost uporabe načina za varčevanje z energijo, a to zajemanje še dodatno upočasni.

Hp Scanjet 5590

Hp Scanjet 7650

Hp Scanjet N6010

Panasonic

Panasonicov KV-1025C je še en primer pisarniškega optičnega bralnika. Gre za valjni bralnik srednje velikosti, ki pa se ne razlikuje pretirano od drugih ne preizkusu. Odlikuje se po hitrosti zajemanja dokumentov, zmore pa tudi hkratno dvostransko zajemanje. Podajalniku papirja uspe prebaviti različne vrste papirja, ne zmedejo ga niti debelejši listi. Po vsem tem je zelo očitno, čemu je namenjen - pisarnam, ki digitalizirajo veliko dokumentov. Ob nakupu dobite tudi OCR program Abbyy FineReader, ki se je izkazal že pri drugih bralnikih. Pri zajemanju fotografij je, po vsem napisanem, pričakovano slab, tako da ni priporočljiv, če ga nameravate uporabljati tudi za kaj podobnega.

Panasonic KV-1025C

Kaj izbrati

Med dokumentnimi bralniki je najbolj všečen SnapScan S300 - predvsem zaradi kompaktnosti in enostavne rabe. Če želite dober prenosni dokumentni bralnik, je to vsekakor najboljša izbira. V tej kategoriji bi sicer omenili še Epsonov GT-S80 - predvsem zaradi hitrosti in seveda dodanega programa Abbyy FineReader.

Med bralniki za fotografije pa je nedvomno zmagovalec Epsonov Perfection V350 - hitrost in kakovost zajema sta pri njem najboljša.

Vsekakor pa je tokratna izbira bralnikov prešibka, da bi lahko verodostojno podelili nagrado Zlati monitor.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki