Reševalna služba za fotografije
Imamo digitalni fotoaparat, namesto filma uporabljamo pomnilniške kartice, na katere gre lahko tudi na tisoče fotografij. Vendar so te kartice pravzaprav le en sam pomnilniški čip (ali dva), vse skupaj pa je vidno kot datotečni sistem. Kaj če gre kaj narobe? Smo se pripravljeni sprijazniti s tem, da smo izgubili vse (digitalne) spomine s pravkar končanega dopusta?
Tako kot za številna druga področja lahko tudi za fotografijo trdimo, da je z razvojem digitalne tehnologije doživela veliko sprememb. Te so najopaznejše na opremi, ki jo pri svojem delu uporablja sodoben fotograf. Spremenili so se namreč tako fotoaparati kakor tudi dodatna oprema zanje. Omenjene spremembe so kmalu vplivale tudi na (nekoliko) spremenjen način fotografiranja. Zakonitosti iz analognega sveta fotografije sicer še vedno veljajo tudi v digitalnem svetu. Tako še vedno ostaja najpomembnejša naloga fotografa opaziti dober motiv in ga ustrezno posneti, vendar je to opravilo zdaj, predvsem zaradi številnih prednosti, ki jih prinaša digitalna fotografija, nekoliko lažje. Poglavitna prednost je vsekakor ta, da danes za neki dogodek večinoma posnamemo večje število fotografij kakor včasih. To je predvsem posledica drugačne, sodobnejše vrste nosilca, na katerega digitalni fotoaparati zapisujejo posnetke. Sodobni nosilec namreč lahko enostavno in takoj zbrišemo ali očistimo tistih fotografij, ki niso uspele, in nato na njihovo mesto posnamemo nove. Gre vsekakor za dobrodošlo novost, ki v časih analogne fotografije in klasičnega filma ni bila mogoča. Večje število posnetih fotografij sicer še ne pomeni nujno tudi več dobrih posnetkov, a je res, da imamo neprimerno več možnosti, da nam kateri res dobro uspe.
Danes poznamo kar nekaj vrst pomnilniških kartic različnih izdelovalcev in velikosti. Katero bomo izbrali, je precej odvisno predvsem od naprave, ki jo imamo ali nameravamo kupiti. Vsaka kartica namreč ne gre v vsak aparat. Prve so bile na trgu Compact Flash (CF), kmalu so se jim pridružile še Smart Media, Memory Stick, Memory Stick Duo, Micro M2 in Pro, Multimedia Card (MMC), Secure Digital Card (SD) z vsemi njenimi manjšimi različicami, xD Picture Card in druge, če se omejimo samo na najpogostejše.
Vse naštete kartice so večinoma primerno majhne, enostavne za prenašanje in rabo. Bile naj bi tudi čvrste in zanesljive nosilke naših posnetkov, a ni vedno tako. Tudi kartice so namreč ranljive in se kdaj pa kdaj pokvarijo. Posledica je lahko včasih tudi boleča, saj se lahko zgodi, da nimamo več dostopa do podatkov na kartici, vsaj ne po standardni poti. Če imamo res smolo, pa lahko prav vse podatke tudi izgubimo. Vzrokov za take dogodke je vsekakor več in so lahko posledica lastne nepazljivosti ali "tovarniških" napak.
Poglejmo najprej, kako se sploh zgodi, da s kartice ne moremo več prebrati podatkov. Ena izmed možnosti je seveda lastna nepazljivost. Vsebino kartice namreč lahko po nerodnosti zbrišemo, še slabše je, če jo kar formatiramo. Velikokrat je vzrok za pokvarjeno kartico oziroma neberljive podatke tudi izpraznjena baterija ob nepravem trenutku, recimo med prenosom fotografij v računalnik. Prav tako je nezaželeno jemati kartico iz aparata, medtem ko ta še zapisuje nanjo. Napake se lahko zgodijo tudi med samim prenosom fotografij v računalnik. Na splošno sta namreč v rabi dve metodi za tako početje, pri obeh pa računalnik pomnilniško kartico vidi kot dodaten disk. Po prvi metodi na računalnik z ustreznim kablom priklopimo fotoaparat, v katerem imamo kartico, in nato z ustreznim programom (recimo Raziskovalcem v Oknih) podatke z nje prepišemo v računalnik. Pri drugi metodi lahko namesto fotoaparata uporabimo posebne bralnike kartic. V obeh primerih lahko tako priklopljeno kartico tudi preprosto zbrišemo.
Kot vidimo, je možnosti, da kartica postane neberljiva, kar precej, zato je smiselno razmisliti, kako se pred takimi dogodki zaščititi. Prvo varovalo je vsekakor previdnost in natančnost pri vsem, kar počnemo. Smiselno je tudi, da svoje podatke razpršimo. V praksi bi to pomenilo, da za fotografiranje nekega dogodka uporabimo več kartic. Čeprav so kartice večjih zmogljivosti danes cenovno že dovolj ugodne za nakup in je tudi delo z eno samo kartico neprimerno enostavnejše, se je temu priporočljivo izogibati. Smiselno je kupiti več kartic manjše zmogljivosti in jih potem med fotografiranjem menjavati. Tako bomo ob morebitni okvari ene kartice še vedno imeli vsaj nekaj podatkov na drugih. Enako smiselno je tudi hraniti kartice in podatke na njih na več krajih ali pošiljati (če smo, recimo, na dopustu) v več paketih. Tudi redna izdelava varnostnih kopij je zelo dobra varovalka.
In kaj narediti, ko kljub temu ne moremo več do podatkov na kartici? Predvsem je treba ostati miren in se izogibati kakršnikoli paniki, ki bi vse skupaj samo še poslabšala. Večinoma namreč lahko podatke s pokvarjene kartice še vedno dobimo nazaj. To je možno tudi, če smo kartico že formatirali. Prvi korak k uspešni rešitvi podatkov je, da je kartica fizično nepoškodovana. Zelo pomembno je tudi, da jo nemudoma nehamo uporabljati. Nadaljnja raba bi namreč lahko vse skupaj zelo poslabšala, saj bi se lahko zgodilo, da bi z novimi fotografijami prepisali stare, ki jih želimo rešiti. Reševanje podatkov lahko prepustimo kakemu za to usposobljenemu podjetju, če imamo vsaj malo znanja in volje, pa jih lahko poskusimo rešiti tudi sami. V tem primeru bomo potrebovali fotoaparat ali ustrezen bralnik kartic, ki ju bomo prek USB priključili na računalnik, in ustrezen program, ki bo znal kartico prebrati in rešiti podatke. Takih programov je v spletu precej, tako plačljivih kot brezplačnih, treba je samo najti pravega in poizkusiti.
Programske rešitve
Za tokratni preizkus smo zato poiskali nekaj najpogostejših takih programov in nekatere tudi preizkusili. Preostale smo našteli na seznamu na koncu članka in upamo, da boste med njimi našli takega, ki vam bo v podobni zagati resnično pomagal. Preizkušeni programi so si med seboj precej podobni, tako po načinu dela kot po končnem rezultatu, saj svoje delo večinoma opravijo dobro. Nekateri med njimi ponujajo tudi zanimiva dodatna orodja, ki znajo pri delu s podatki zelo koristiti. Pri preizkušanju smo uporabili kartico 512 MB Compact Flash, ki smo jo "po nesreči" prehitro formatirali in s tem izgubili dragocene fotografije na njej. Zato smo jo vstavili v ustrezen bralnik in ga prek vmesnika USB povezali z računalnikom ter pognali preizkušani program.
CardRecovery v3.40
Program z zgovornim imenom je sposoben povrniti zbrisane ali pokvarjene podatke različnih vrst, ki so na pomnilniških karticah več vrst. Je majhen in ga je preprosto uporabljati. Večino dela opravi kar sam, določiti smo mu morali samo pogon, ki predstavlja problematično kartico. Za boljši rezultat je priporočljivo določiti tudi vrsto datotek, na katere naj se osredotoči, ter mesto, na katero naj shrani obnovljene datoteke. Sicer je uspešno prepoznal tudi velikost pomnilniške kartice, vendar nas je za boljšo natančnost kljub vsemu prosil, naj jo potrdimo ali vpišemo pravilno. Sam proces prepoznavanja je kar dolgotrajen, vendar računalnika ni preveč obremenil. Spremljali smo ga lahko "v živo", saj program sproti ustvarja seznam obnovljenih fotografij in prikaže podatke o njih. Brez škode za že prepoznane fotografije ga je moč med prepoznavanjem tudi prekiniti. Program omogoča ogled prepoznanih fotografij, kar pomeni, da je enostavno mo
CardRecovery v3.40
Kje: www.cardrecovery.com
Cena: 30 EUR.
Za: Enostavno delo z vgrajenim čarovnikom, ogled fotografij.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, pregledovalnik zna prikazati fotografije do velikosti 10 MB.
Card Recovery v akciji
Don't Panic - Photo Edition
Program, ki nas z imenom poziva k mirnemu ravnanju, zna samodejno prepoznati vse pomnilniške kartice, ki so priključene na naš računalnik, in jih prikaže kot črko pogona ter zraven zapiše tudi njihovo velikost. Obnavljanje podatkov z njih je preprosto, saj od nas ne zahteva podrobnih nastavitev. Delamo lahko v dveh načinih, a se je v našem primeru hitrejši izkazal za neuporabnega. Med procesom je program precej neodziven, čeprav sproti prikazuje napredek, datoteko, ki jo obdeluje, in do tistega trenutka že prepoznane fotografije. Po koncu vse prikaže v obliki majhnih sličic, izmed katerih sami izberemo, katere naj obnovi in shrani na prej določeno mesto. Pohvaliti velja dodatna orodja, ki jih ponuja kar nekaj in so se izkazala za koristna. Z njimi lahko izdelamo tudi varnostno kopijo vsebine pomnilniške kartice na disk, CD ali DVD in jo kdaj pozneje tudi povrnemo ter varno brišemo podatke na njej. Prav zaradi svoje raznovrstnosti in enostavnega dela ter dobrih rezultatov je primeren za vse tiste, ki od programa poleg obnavljanja fotografij želijo še kaj več.
Don't panic Photo Edition
Kje: www.imagerecall.com.
Cena: 38 EUR.
Za: Dodatna orodja, enostavno delo, ogled fotografij.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, neodzivnost med prepoznavanjem.
Tudi brez panike - rešene fotografije.
eImage Recovery
Naslednji program zna poleg podatkov s pomnilniških kartic obnoviti tudi podatke z drugih nosilcev, recimo diska našega računalnika. Vse aktivne nosilce/diske namreč prikaže v obliki seznama, s katerega potem izberemo disk, na katerem želimo delati. Loči tudi med različnimi vrstami datotek, saj lahko sami določimo, katero vrsto datotek želimo obnoviti. Delati zna v dveh načinih, od katerih je predvsem tisti počasnejši tudi bolj natančen, čeprav se je za uporabnega izkazal tudi hitrejši. Je preprost za uporabo in vsestranski, saj zna poleg že opisanih lastnosti tudi brisati podatke z nosilcev in jih formatirati. Zameriti mu gre predvsem pomanjkljiv način komuniciranja z uporabnikom, saj nas pred izvedbo bistvenih ukazov, kot sta, recimo, končanje programa ali vračanje za korak nazaj, ne opozori na posledice, temveč ukaz preprosto izvede. Tako se lahko zgodi, da pomotoma ali tudi iz radovednosti pritisnemo na napačen gumb in nato ostanemo brez vsega. To bi vsekakor kazalo še izboljšati.
eImage Recovery
Kje: www.octanesoft.com.
Cena: 27 USD.
Za: Preprost za uporabo, ogled fotografij.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, slaba komunikacija z uporabnikom.
eImage recovery lahko uporabljamo tudi na diskih.
Media Recover 4.0.0.8
Ta program zna podatke obnoviti z različnih nosilcev, hkrati pa ni omejen na obnavljanje le slikovnih datotek. Žal ne moremo sami določiti, katere datoteke nas zanimajo.
Program lahko datoteke obnavlja "hitro" ali bolj poglobljeno. Prvi na preizkusu ni obrodil sadov, medtem ko smo z drugim podatke uspešno obnovili. Cena, ki jo je treba plačati za to, je seveda daljši čas iskanja. Delo s programom je povsem preprosto. Zanimiv je njegov končni rezultat, to je prikaz prepoznanih podatkov. Sami namreč lahko vplivamo na prikaz in si vsako datoteko oziroma vsebino te datoteke ogledamo na več načinov. Najuporabnejši, predvsem pri fotografijah, je seveda prikaz v sličicah. Za vsako obnovljeno datoteko prikaže še nekaj drugih podatkov, vendar v našem primeru, ko smo obnavljali predvsem fotografije, ti niso bili uporabni. Izbrane fotografije je moč posamično ali skupinsko shraniti na želeno mesto. Program je zanimiv in uporaben zaradi svoje raznovrstnosti in predvsem zaradi zanimivega načina prikaza obnovljenih datotek ter njihove vsebine.
Media Recover 4.0.0.8
Kje: www.mediarecover.com.
Cena: 30 USD.
Za: Dodatna orodja in prilagodljiv način prikaza obnovljenih datotek, ogled fotografij.
Proti: Ni na voljo v slovenščini.
Media Recover omogoča različne prikaze najdenih datotek.
PC inspector Smart Recovery 4.5
Inšpektor je namenjen obnavljanju različnih vrst podatkov na različnih nosilcih. Vse dogajanje se odvija kar v glavnem programskem oknu, v katerem opravimo želene nastavitve. Uporabnikov vpliv na končni rezultat je zadovoljiv, saj lahko poleg standardnih nastavitev iskanje omejimo tudi glede na vrsto datoteke in njeno velikost. Program zna delati v dveh načinih, hitrejšem in počasnejšem. Zadnjega je smiselno izbrati, ko prvi odpove. Nosilec pregleda po sektorjih, zato je trajanje celotnega postopka odvisno predvsem od velikosti nosilca. Končni rezultat so vse datoteke, ki ustrezajo izbranim kriterijem. Program jih samodejno zapiše na mesto, ki smo ga navedli na začetku.
PC inspector Smart Recovery 4.5
Kje: www.pcinspector.de.
Cena: Brezplačen.
Za: Cena, enostavno delo.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, ne omogoča ogleda.
Programsko okno Smart Recoveryja, v katerem opravimo vse nastavitve.
PhotoRescue 3.0
Reševalnik fotografij zna obnoviti podatke hitro ali počasi. Uporabniku ponudi tudi orodje za izdelavo varnostnih kopij podatkov. Kljub temu dobrodošlemu dodatku zna obnoviti le podatke s pomnilniških kartic. Hitri način se je izkazal za manj natančnega, saj so bili rezultati reševanja naših fotografij skromnejši kakor pri počasnejšem načinu. Razliko gre pripisati predvsem nastavitvam, ki jih je pri zadnjem več. Proces prepoznavanja je tu sicer kar dolgotrajen, a se zaradi končnega rezultata splača potrpeti. Prepoznane fotografije prikaže pregledno, vsako si je mogoče tudi ogledati. Izberemo lahko posamezno fotografijo ali kar vse in jih nato shranimo na izbrano mesto. Pri naprednejšem načinu program celotno kartico pregleda tudi večkrat. To še podaljša čas prepoznavanja, a so zato rezultati boljši. Gre za uporaben in predvsem natančen program, pri katerem smo pogrešali pomoč ali morebitne nasvete, saj jih ni zraven programa. Kratka navodila si lahko posebej snamemo z domače strani programa.
PhotoRescue 3.0
Kje: www.datarescue.com.
Cena: 29 USD.
Za: Enostavno delo, natančen, ogled fotografij.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, ni vgrajene pomoči.
Proces prepoznavanja programa Photo Rescue
Recover My Photos v3.61
Naslednji reševalnik je namenjen obnovi podatkov z različnih podatkovnih nosilcev, med katerimi najdemo tudi pestro paleto pomnilniških kartic. Izbrani nosilec je možno pregledovati na tri načine. Med seboj se razlikujejo glede na način iskanja in glede na čas, ki ga potrebujejo za to. Program ponuja kar nekaj možnosti prilagoditev. Sami lahko določimo mapo ali disk, ki ga želimo pregledati, in katero vrsto datotek bomo pri tem upoštevali. Med pregledom delo s programom ni možno, a svoj potek in trenutno število obnovljenih datotek kljub temu prikazuje sproti. Postopek lahko na sredini tudi prekinemo, pri čemer ne izgubimo že najdenih datotek. Po končanem pregledu program prepoznane fotografije prikaže. V preizkusni različici programa ogled obnovljenih fotografij ni deloval, čeprav program to omogoča. Program je vsestranski, saj pokriva različne vrste nosilcev in datotek, ki jih lahko tudi sami izbiramo. Po drugi strani ni povsem preprost za delo, vsaj preizkusna različica je imela tudi težave z ogledom prepoznanih fotografij, kar je pri takih obnovitvah bistvenega pomena.
Recover My Photos v3.61
Kje: www.recovermyphotos.com.
Cena: 40 USD.
Za: Možnosti prilagajanja.
Proti: Ni na voljo v slovenščini, težave z ogledom.
Prepoznane fotografije v programu Recover My Photos
"Reševalnih" programov je sicer "kot listja in trave". Če vam opisani niso dovolj, si oglejte še te:
Photorecovery - www.lc-tech.com/software/prwindetail.html
Digital Photo Recovery - www.photosrecovery.com
Flash file Recovery - www.panterasoft.com/file-recovery
Data Recall - www.compuapps.com/Products/datarecall/DataRecall.htm
MediaUndelete - www.filerecoverytools.com/mediaundelete
PhotoOne Recovery - www.photoone.net