Objavljeno: 10.6.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Posebna 2014

Razglejmo se naokoli!

Razglejmo se naokoli!

Računalniki, telefoni, tablice, vse to je brez programske opreme le »kup železja«. Programja pa je v današnjem spletu in na različnih tržnicah toliko, da običajen uporabnik nima nikakršne možnosti, da bi lahko učinkovito ločil zrno od plev. Lahko pa to opravimo mi, ki v tem svetu živimo bolj ali manj 24 ur na dan.

Leto je naokoli, spet je čas za sestavljanje in branje posebne izdaje Monitorja. Ker v reviji pretežen del vsebine namenimo strojni opremi, smo »posebne številke« že pred kar nekaj leti preusmerili v bolj mehke tematike, v nasvete in v programsko opremo. V tematike, ki so lahko zelo obširne in sta zanje dva meseca, kolikor je številka naprodaj, kot naročena. Tudi letošnja je taka – odločili smo se na enem mestu zbrati najboljše programske izdelke, ki so se članom uredništva letos najbolj vtisnili v spomin. Prečesali smo vse mogoče platforme, od računalnikov prek telefonov in tablic do televizorjev, ki se v zadnjem času trudijo tudi na programskem področju, in na njih preizkusili najboljše programske izdelke, programe in aplikacije ter se še posebej posvetili igram. Navsezadnje se približuje lagodno poletje, mar ne?

Ob pregledu statistike naše spletne strani smo namreč presenečeno ugotovili, da je eden izmed že zelo starih podobnih člankov (iz leta 2009!) med bolj branimi prispevki. Razlog je preprost – že pred leti je bila izbira programov (tudi brezplačnih) za Windows takšna, da se je bilo med njimi skorajda nemogoče znajti. In danes ni nič bolje, kvečjemu slabše, ko moramo brskati še po tržnicah za telefone in tablice. In televizorje.

Pa vendar, priznati je treba, da naši bralci in bralci naše spletne strani ne sodijo med »povprečne«, temveč so tehnično razgledani. Računalniki, tablice in telefoni pa so zdaj trend, t. i. »mainstream«, ne uporabljajo jih več le navdušenci za računalništvo, temveč bolj ali manj vsi. Zato bi si upal trditi, da večina (nemonitorjevskih) uporabnikov telefon uporablja le za telefoniranje, sporočanje in fotografiranje. Osebno poznam uporabnike, ki so bili očarani, ko sem jim na najnovejši in najdražji telefon z Androidom namestil Angry Birds. Še pomislili niso, da je mogoče na telefon karkoli namestiti, sploh prvič pa so slišali za to igro. No, uporabniki, ki so nekoliko naprednejši in dovolj mladi (a spet ne preveč), pa si znajo namestiti in uporabljati vsaj še Facebook. Tisti zares mladi telefon tako ali tako uporabljajo le za poslušanje glasbe. Med njimi je na primer tudi moja hčerka, ki je MP3ji ali morda pretočne storitve sploh ne zanimajo, zadovoljna je že z glasbo z – Youtuba! In vendar so lahko današnje prenosne naprave skorajda vse, kar bi si lahko zamislili. Z množico tipal, GPSom, majhnostjo in upravljanjem na dotik (in celo z glasom, če nismo Slovenci) so lahko navigatorji, informatorji, urejevalnik besedil in preglednic, radio, budilka, radio budilka, koledar, komunikator, športna naprava, daljinec, nadzornik drugih naprav, diktafon in še kaj. Če si le vzamemo čas in pobrskamo po programski tržnici. Ali pa, če si preberemo tokratno posebno izdajo naše revije!

Podobno je stanje na osebnih računalnikih – pri svojem delu jih uporabljajo že skorajda vsi (no, prav, večina), a se »delo« večinoma konča pri urejevalniku besedil in preglednic in spletnem brskalniku. Ljudi računalniki tudi za zabavo ne zanimajo več, z vedno redkejšimi izjemami. In vendar je izbira programske opreme tudi tam še vedno velikanska. Četudi si želimo v celoti ostati v okviru spletnega brskalnika, saj je tudi spletnih aplikacij vedno več, kot si lahko preberete v enem izmed tokratnih poglavij.

Kaj pa televizorji? Menda so pametni, menda imajo možnost rabe in celo nameščanja aplikacij, pravijo. To ste menda že slišali, pa ste tudi preizkusili? Dajte, preberite si, kaj je danes na voljo na pametnih televizorjih, preizkusite in se odločite, ali je taka vrsta strojne opreme za to sploh primerna. Osebno menim, da smo nekje na meji uporabnosti, obenem pa se izdelovalci ne trudijo dovolj, da bi nam morebitno novo izkušnjo približali in olajšali, saj je kakovost teh programskih izdelkov največkrat daleč pod ravnijo konkurentov s tablic in telefonov. Da o omejitvah strojne opreme (upravljanje z daljincem!) niti ne govorim.

In, ne nazadnje, preberite si dozo nasvetov, ki smo jih zbrali proti koncu tokratne številke. Nasvete za Android in tablice/telefone Apple smo v Monitorju že nekajkrat zapisovali, tokrat smo jih zgoščeno povzeli in jim dodali še nasvete za telefone z operacijskim sistemom Windows Phone. Da, Windows Phone, ki smo se mu posvetili tudi v razdelku z najboljšimi programi. Zakaj? Zato, ker so Okna navsezadnje tretji največ rabljen operacijski sistem za telefone in ker verjamemo, da se bo v resnici prijel, pa četudi morda le na Nokiinih (ups, Microsoftovih) telefonih. Osebno menim, da bodo telefoni z Windows počasi prevzeli trg današnjim t. i. »feature telefonom«. Se pravi telefonom, s katerimi se uporabniki bolj ali manj ne igrajo, ne nameščajo programov nanje, temveč so zadovoljni s tistim, kar je nanje že tovarniško nameščeno. Tisto (telefon, fotoaparat, elektronska pošta, družabna omrežja, glasba),  namreč na njih deluje odlično. A to seveda ne pomeni, da programska tržnica zanje ni razmeroma bogato založena in da je ni vredno prečesati. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji