Raptor je postal Velociraptor

Objavljeno: 26.8.2008 14:45 | Avtor: Grega Šimenc | Kategorija: Preizkusi | Revija: Avgust 2008

Hitrost in zanesljivost delovanja sta ključna dejavnika pri razvoju strežniških diskov. Pa čeprav predvsem na račun zmogljivosti pomnjenja podatkov, saj taki strežniški diski (še) ne dohitevajo razvoja zmogljivosti običajnih diskov.

Tisti pravi strežniških diski imajo navadno vmesnik SAS (Serial Attached SCSI). Je pa tudi izjema - družina diskov Raptor izdelovalca WD je danes edina, ki je namenjena rabi v velikih in zanesljivih sistemih (t. i. "enterprise grade" disk), čeprav disk priključimo kar na običajno vodilo SATA. Nekakšen disk za "revne" strežnike, torej.

Vse strežniške diske pa pesti skupna težava - njihova nizka zmogljivost, ki ne presega 150 GB, povzroča sive lase marsikateremu skrbniku strežniških sistemov, saj prostora v strežnikih za nove in nove diske, ki morajo biti povrh vsega še v redundantnem polju, hitro zmanjka. In to v času, ko namizni diski že kar nekaj časa zmorejo hraniti 1 TB podatkov v 3,5-palčnem ohišju.

A je tudi izjema. WD Raptor nove generacije, ki se je preimenoval v Velociraptorja, premika mejo med strežniškimi diski na 300 GB, hkrati pa prinaša nekaj novih prijemov pri izdelavi. Zanimivo, da gre v resnici za disk, velik 2,5-palca, kakršnih smo vajeni iz sveta prenosnikov. Kljub temu je ohišje diska "klasične" velikosti, torej 3,5-palčno. Razliko predstavlja aluminijast hladilnik, poimenovan "IcePAK", ki skrbi za učinkovito odvajanje toplote in to je pri tovrstnih diskih z 10.000 obrati plošč na minuto vsekakor dobrodošlo in podaljšuje življenjsko dobo diskovja. Navedeni dostopni čas je 4,2 ms, pri čemer pomaga 16 MB predpomnilnika in vmesnik SATA s podporo 3 Gb/s. Niti petletna garancija in deklariranih 1,4 milijona ur obratovanja brez napake (MTBF), kar je za 200.000 ur več od originalnega Raptorja in hkrati primerljivo s "pravimi" strežniški diski SAS (okoli 1,6 milijona ur) nista od muh.

Velociraptor smo postavili ob bok Raptorju prejšnje generacije (te, mimogrede, očitno še vedno izdelujejo, saj je preizkušeni primerek ugledal luč sveta januarja letos) in še običajnemu, ne-strežniškemu disku SATA s 7200 obrati. Za "poslastico" pa smo iste meritve izvedli tudi na 32 GB disku vrste SSD, ki podatke shranjuje v bliskovni pomnilnik flash; ti diski naj bi nekoč v prihodnosti prevladali na področju strežniške rabe. Vse štiri diske smo preizkusili z namenskim programskim orodjem HD Tune Pro 3.0, katerega preizkusna različica je na voljo v spletu na naslovu www.hdtune.com.

Kot smo pričakovali, je Velociraptor pri merjenju hitrosti branja in pisanja podatkov "posekal" oba druga vrtljiva diska za približno 30 %, disk SSD pa celo za 300 %! Izmerjeni dostopni čas je s 6,9 ms najnižji izmed vrtljivih konkurentov, a to je to še vedno zelo veliko v primerjavi z 0,3 ms, kolikor potrebuje nevrtljivi disk SSD.

Gre torej za lep napredek v razvoju, tako hitrostno kot tudi zmogljivostno, v primerjavi s predhodnikom. Kljub odsotnosti neposredne konkurence se cena diska ne zdi pretirana, zato kaj hitro pristane tudi v marsikaterem računalniku računalniških navdušencev, ki zahtevajo največjo možno hitrost delovanja, izboljšana zanesljivost pa vsekakor vedno pride prav.

Western Digital VelociRaptor VL150

Kaj: Disk SATA z 10.000 vrtljaji na minuto in zmogljivosti 300 GB.

Izdeluje: Western Digital, www.wdc.com.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si; Elkotex, www.elkotex.si.

Cena: 262 EUR.

Za: Hitrost branja in pisanja podatkov, učinkovit sistem hlajenja.

Proti: Še vedno razmeroma nizka zmogljivost pomnjenja.

88 MB/s - se spomnite časov, ko smo hitrosti diskov merili v desetkrat nižjih vrednostih?

Izmerjeni dostopni čas je s 6,9 ms najnižji izmed vrtljivih konkurentov, a je to še vedno zelo veliko v primerjavi z 0,3 ms, kolikor potrebuje nevrtljivi disk SSD.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki