Pro et contra

Je res smiselno kupiti pametni telefon, ki stane tisoč ali še več evrov? Ali pa je morda bolj smiselno kupiti model, ki stane trikrat manj, zmore pa približno isto?

Kar je preveč, je preveč!

Pametni telefoni so v današnjem času naš najzvestejši spremljevalec. Prek njih komuniciramo, z njimi fotografiramo, ob njih se zabavamo, učimo in delamo. Medtem ko je bilo treba včasih za vse našteto pošteno plačati, saj so cenejši telefoni spodobno opravljali le najosnovnejše dejavnosti, je danes poceni telefon zmožen narediti tako rekoč vse. V zadnjih letih smo priče strmi rasti ponudbe telefonov srednjega in nižjega cenovnega razreda, ki jim do uslužnosti paradnih modelov manjka iz dneva v dan manj.

Največja prednost cenejših telefonov je seveda cena. Najboljši telefoni so iz leta v leto dražji, zložljivi Samsungov model bo kupca olajšal kar za dva evrska tisočaka (ko bo in če bo). Če namesto paradnega modela zvenečega imena kupimo spodoben telefon cenejšega (beri: kitajskega) proizvajalca, si bomo poleg mobilne naprave lahko privoščili še počitnice, odločitev pa nas ne bo prikrajšala niti za eno praktično zmožnost. Cenejši telefoni so za nameček vedno lepši, narejeni iz dobrih materialov in opremljeni z jasnimi zasloni. Resda nimajo petih kamer in brezžičnega polnjenja, vendar tovrstnega pretiravanja tako in tako ne potrebujemo. Saj smo pred letom ali dvema čisto lepo shajali z navadno lečo in vtikanjem kabla v telefon pred spanjem, mar ne? Kot pri avtomobilih velja, da z leto starim modelom ne moremo zgrešiti. Kdor hoče biti prvi z najbolj bleščečim telefonom, naj pač plača zasoljeno ceno.

Proizvajalci mrzlično iščejo naslednji magnet, ki bo paradne modele pametnih telefonov spet naredil poželenja vredne, zato skrivajo bralnik prstnih odtisov pod zaslon, prepogibajo ekrane, dodajajo znanstvenofantastične načine odklepanja naprave in podobno. Vsi ti izumi seveda stanejo, a kaj, ko jih povprečen uporabnik sploh ne pogreša. Spočetka smo se z vrhunskimi pametnjakoviči vsaj lahko postavljali pred drugimi, danes pa so ti modeli večinoma dolgočasni. Veliko več izbire je v srednjem razredu, ki ga razganja od barvitosti, oblikovne in strojne drugačnosti.

Zadnja prednost je manj očitna, pozna jo le tisti, ki je po nesreči razbil najdražji in najnovejši telefon iz kataloga izbranega ponudnika. Groza, obžalovanje, stres in seveda hud udarec po žepu. Vse to in še več občutimo, ko izgubimo na takšen ali drugačen način drago stvar. Čeprav ne bomo ravno veseli, ko nam cenovno dostopen telefon pade na tla, ga bo veliko lažje zamenjati, če doživi »smrtni udarec«. O tem, da se večkrat izkaže, kako je trpežnejši od dražjih bratrancev, se bomo pričkali drugič.

Napredek stane

Matej Šmid

Drži, zmogljivosti srednje zahtevnih uporabnikov dovolj dobro pokrivajo tudi telefoni, ki stanejo le »srednje veliko denarja«. Toda to vendarle velja na vseh področjih, ne le na področju pametne telefonije in računalništva na splošno. Tudi z Renaultovim cliem se lahko popolnoma brez težav peljemo od točke A do točke B, toda avtomobili, ki stanejo nekajkrat več, nam seveda tudi omogočajo kar nekaj več. Več tehnoloških novosti, večjo poskočnost in, da, kaj bi se slepili, nekaj več prestižnosti.

Vsakemu je jasno, da za osnovno funkcionalnost, ki jo nudi telefon, popolnoma zadostujejo tudi modeli, ki jih na črpalkah prodajajo za (nekaj) deset evrov, mobilni operaterji pa jih zvestim strankam (beri: upokojencem) dajejo kar zastonj. Z njimi lahko telefoniramo, pošiljamo SMS in celo izdelujemo fotografije, ki jih pošiljamo prek MMS. In, da, če si želimo omisliti dovolj zmogljiv osnovni pametni telefon, bo dovolj tudi že vsota, ki ne bo presegla dvesto evrov. Le tistih pametnjakovičev, ki stanejo manj (ali celo manj od sto evrov) se bo veljalo izogibati, saj se bo vsa njihova pamet utopila v počasnosti, nerodnosti in nestabilnosti telefona kot celote.

Toda najdražji modeli, tisti, ki jih danes prodajajo po tisoč in več evrov, dejansko prinašajo marsikaj, kar bodo zahtevni uporabniki znali ceniti. Denimo zaslon OLED, ki je odlično viden tudi na najmočnejšem soncu in omogoča, da tudi v mirovanju stalno vidimo uro, datum in osnovna sporočila o dogodkih. Ali pa hitrost (procesor in pomnilnik), zaradi katere se bodo tudi najzahtevnejše aplikacije, kot je, denimo, Facebook, odpirale trenutno, deljenje povezav in fotografij pa ne bo več nočna mora. In seveda fotografija! Kot rečeno, tudi telefoni za nič evrov znajo narediti fotografijo, toda primerjava s fotografijami, ki jih zmorejo trenutni prvaki, je skorajda nemogoča. Najnovejši telefoni dejansko odpravljajo potrebo, da bi doma sploh še imeli specializiran fotoaparat (če nismo ravno profesionalci). So bralniki prstnih odtisov res le nepotrebna igračka? Nasprotno, nekateri ga ne marajo na zadnji strani telefona, bralnik pod zaslonom pa omogoča, da ga imamo na sprednji strani. Pri čemer zaslon vseeno zaseda ves sprednji del, brez dodatne »brade«. Brezžično polnjenje? Res je, da se živeti tudi s telefonom, ki ga polnimo le »na žico«, toda brezžično polnjenje je veliko bolj praktično in manj nerodno. Kaj pa hitro polnjenje? Lahko si poskusimo urediti življenje tako, da bo telefonu elektrika vedno na voljo nekaj ur, in to v kosu, lahko pa nam dovolj energije do konca dneva prinese že desetminutno polnjenje. In, seveda, vodoodpornost … Nihče je ne potrebuje, toda le do takrat, ko bo telefon prvič padel v vodo …