Pro et contra
Vsi malce dražji televizorji se danes hvalijo z ločljivostjo 4K. Pa tak televizor v resnici potrebujem ali je dovolj klasični z ločljivostjo FullHD?
Ker ni vsebin …
Matej Šmid
Priznam, video vsebine v ločljivosti 4K so na ustreznih televizorjih videti fantastično. Še posebej, če in kadar gre za demonstracijske vsebine, ki jih proizvajalci televizorjev naredijo posebej zato, da bi nas očarale. Videti je vsako piko, kontrasti so neverjetni, gladkost gibanja prav tako. Nič hudega sluteči gledalec, ki ga taki posnetki napadejo v trgovini, si ne more kaj, da si ne bi tako odličnega televizorja namestil tudi v svoji domači dnevni sobi.
Težavi sta le dve: take vsebine so posebej narejene za očaranje in jih v realnem svetu večinoma ni ter – v resnici tudi običajnih vsebin v ločljivosti 4K ni prav veliko. Z vsebinami FullHD ni več velikih težav, večina TV-programov jih premore, tudi slovenski (v nasprotju s hrvaškimi, kjer jih še vedno »preizkušajo«, trenutno spet – ob nogometnem prvenstvu), vsebine 4K pa …
Da, Netflix jih ima, tu se pa že skorajda konča. Pa Netflix sploh uporabljate? Tega, ki je na voljo pri nas in mu od filmov in serij manjka bolj ali manj vse, kar je uporabnega. Tega, ki nima slovenskih podnapisov. In menite, da bi ga uporabljali v ločljivosti 4K? Imate dovolj hiter internet, vsaj 13 Mb/s? Torej optiko. Pa še nekaj dražja naročnina bi zato bila …
Kaj pa druge vsebine? Klasični slovenski TV-programi? Ne, ti so v ločljivosti FullHD in so na televizorju 4K videti popolnoma enako kot na FullHD. Filmi DVD? Ne, ti so še v stari ločljivosti SD, kaj šele FullHD! Prav, filmi na ploščah Bluray? Imate ustrezen predvajalnik, boste kupovali plošče? Da? Torej boste imeli filme v ločljivosti FullHD, kajti za 4K potrebujete poseben predvajalnik in seveda posebne plošče 4K.
Torej ostanemo pri »torrentih«, mar ne? Res je, na tem ne- oziroma pollegalnem »tržišču« je vsebin v ločljivosti 4K kar nekaj, vendar se je treba precej potruditi, da najdemo take, ki ločljivosti niso pokvarili s prehudim stiskanjem. V tem primeru je namreč kakovost predvajane slike lahko še slabša kot pri »polnokrvnem« filmu ločljivosti FullHD. Prav, poiskali in prenesli bomo torej »polnokrvne« in le malo stisnjene filme ali serije ločljivosti 4K. Ste prepričani, da boste za en film pripravljeni žrtvovati 100 GB prostora na disku in nekaj ur, morda celo dni prenosa? Verjemite mi, poskusil sem in odgovor je ne. Kajti vse, kar boste tako prenesli, bo neizurjeno oko videlo popolnoma enako kot običajno vsebino v ločljivosti FullHD. Kajti – običajni filmi in serije pač niso prilagojeni za očaranje kot zgoraj omenjene demonstracijske vsebine iz trgovin …
Vsebine so!
Boris Šavc
Nakup novega televizorja je obenem stresen kot tudi užitkarski dogodek. Veselje ob pričakovanju nove pridobitve kazi teža odločitve. Na trgu je morje različnih modelov, nagovarjanje kupca pa se od proizvajalca do proizvajalca precej razlikuje. Včasih je bilo dovolj, da smo vedeli, kakšno velikost zaslona želimo, medtem ko danes televizor izbiramo po obliki, ločljivosti, povezanosti in drugih malenkostih, ki so za posameznika lahko še pomembnejše. Čeprav vsebin visoke ločljivosti na trgu manjka, menim, da je pri izbiri novega središča zabave prava oznaka od 4K naprej.
V času pretočnosti vse več tovrstnih servisov ponuja nadaljevanke in filme v ločljivosti 4K. V Sloveniji dostopen Netflix je na zaslonu s 3840 x 2160 pikami videti zares slastno. Upravičenost vložka bodo potrdili že prvi navdušeni obiskovalci našega doma. Prihodnost visoke ločljivosti UHD je bleščeče svetla, med drugim so z njo pred kratkim prvič opremili prenose teniškega turnirja na Roland Garrosu, na sončni strani Alp pa se v zadnjem času z njo na veliko šopiri tudi eden večjih ponudnikov interneta ter televizije in le vprašanje časa je, kdaj se mu bodo pridružili drugi.
Televizorji UHD so v tem trenutku preprosto najboljši nakup. Čeprav ločljivost 4K (še) ni standardna in so te vsebine v manjšini, je tudi običajna slika na napravah z njo videti bolje, saj jo televizorji UHD opremijo z dodatnimi slikovnimi pikami (angl. upscaling). Proizvajalci se zavedajo, da so televizorji z ločljivostjo 4K (ali več) njihov bodoči kruh, zato vanje vložijo več truda kot pri običajnih modelih. Rezultati so vidni na kilometer daleč, naprave UHD so vitkejše, bolje opremljene, imajo manj roba okoli zaslona in bodo zagotovo dlje prejemale strojne programske nadgradnje, da o posameznih aplikacijah ne govorimo. Če redno uporabljamo aplikativni del pametnega televizorja, je naprava UHD naložba v prihodnost.
Naveličan sem tarnanja o pomanjkanju vsebin. Spomnim se prijatelja, ki je pred pravim prihodom ločljivosti FullHD kupil model s HD Ready, saj so ga tehnološko bolj podkovani prijatelji prepričali, da z višjo ločljivostjo še vrsto let ne bo imel kaj početi. Seveda so se kapitalno zmotili! Televizor je po hitrem postopku romal v druge roke, denarnica pa je drugič v zelo kratkem obdobju spet nasankala. UHD je po drugi plati že danes stalnica v mojem vsakdanu. Gledam večinoma Netflix, medtem ko igram na konzoli Playstation 4 Pro, ki se z UHD razume kot sleherni moški z nogometom (in s pivom v roki).
