Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Oktober 2016

Pro et contra

Pro et contra

Na glasbi so bolj ali manj nastale (nelegalne) spletne strani za izmenjavo datotek, danes je videti, da so jih izpodrinile zakonite storitve. Ali res?

Blizu, a še ne idealno

Res je, spletne storitve, ki ponujajo res velikansko paleto glasbe in glasbenih žanrov z vsega sveta, poganjajo kot gobe po dežju. Ker so globalni, so tudi veliki, z veliko odjemalci, zato lahko svoje storitve ponujajo po res zelo nizki ceni. Ne čudi, da se je večina sveta ravno (ali pa tudi) zaradi tega odrekla »piratiziranju« oz. brskanju za glasbo po bolj ali manj (ne)legalnih straneh z zbirkami torrentov.

Toda vse te storitve (ki jih našteva kolega na desni) imajo v primerjavi z idealom še vedno kar nekaj slabosti. Ideal je pač, bodimo realni, imeti vedno in povsod na voljo dostop do popolnoma vsega glasbenega, kar si srce poželi. Utopičen, seveda, pa vendar. Spletne storitve za res malo denarja v resnici ponujajo le dostop do t. i. »radiev«, kar so glasbeni miksi, kot si jih je zamislil algoritem, ki stoji za njimi. Nas zanima Michael Jackson? Prav, Google Music nam bo predvajal radio Michael Jackson, v katerem nastopa njegova glasba in glasba izvajalcev, ki zvenijo podobno, sodijo v isti žanr in podobno. To je velikokrat super in celo uporabno, za kaj več pa bo treba poseči globlje v žep. Še posebej, če bi si želeli posamezne pesmi imeti tudi krajevno, v stalni lasti. Cene se gibljejo okoli enega evra. To ni veliko, toda – govorimo o »vsemu, kar si srce poželi«, se spomnite?

Poslušati glasbo neposredno iz spleta je sicer super in uporabno, vsaj dokler smo v krajih, kjer je internet samoumeven in veljajo naši zakupljeni megabajti za mobilni dostop. V resnici pa je najbolje in najbolj zagotovo, če si lahko glasbo »rolamo« neposredno iz krajevne shrambe, oz. kar s telefona. Osebno sem bil že na več izletih po svetu, kjer smo bili glasbo (prek zvočnika Bluetooth) prisiljeni poslušati le na ta način, saj internetni dostop enostavno ni bil dovolj zanesljiv, da bi jo poslušali neposredno.

Sploh pa – saj je verjetno vsem jasno, da večji razmah priljubljenosti glasbenih storitev še najbolj zavira tisti največji, ki je hkrati zastonj – Youtube? Naši izleti, kjer je bil internetni dostop dovolj močan za prenos glasbe, se pač vedno vrtijo v ritmih glasbe z Youtuba. Res je, zato mora biti telefon neprestano prižgan, drugače Youtube glasbo prav zlobno ugasne, a nas (in še marsikoga) to pač ne moti.

Sklenem lahko torej, da nas do polne dominacije plačljivih glasbenih storitev v resnici loči le še popoln in stalen dostop do interneta in – zaprtje Youtuba ;)

Naročnine so pri­hodnost. In sedanjost.

Danes skorajda ni najstnika, ki na avtobusu ali na poti v šolo ne bi nosil slušalk in poslušal glasbe. Časi kaset, plošč in celo CDjev so nepreklicno minili, zato se večina glasbe vsaj na poti danes posluša digitalno. Med preobrazbo vsakdanjih navad pa se je zgodila revolucija. Če smo glasbo včasih kupovali, si jo danes zgolj izposojamo. Tudi digitalne nakupe so glasbene naročnine že zdavnaj prehitele in velikani na veliko tekmujejo med seboj, kdo bo končnemu uporabniku ponudil več. Na našem trgu je dostopna večina, od Googlove storitve Music prek enako imenovane Applove storitve pa do s Telekomom pobratene storitve Deezer. Storitve se med seboj precej razlikujejo, a vse po vrsti ponujajo številne prednosti v primerjavi s klasičnim uživanjem glasbe.

Največja prednost pretočnih storitev je prostor. Glasbena zbirka je včasih zasedala pol dnevne sobe, nato ves računalniški disk, danes pa je shranjena v oblaku. Tak pristop zagotavlja, da glasbe nikoli ne bomo izgubili. Če je včasih naravna nesreča spravila v jok slehernega avdiofila, okvara diska pa povzročila izgubo mladostnih, z notami zapisanih spominov, nam danes ob omenjenih incidentih vsaj za glasbo ni treba več skrbeti. Vedno in povsod nam je na voljo cel katalog izbrane storitve, skupaj s predvajalnimi seznami in drugimi osebnimi prilagoditvami, ki se naberejo pri uporabi posamezne storitve. Ker je splet na voljo praktično povsod in na sleherni napravi, priljubljeni pa so tudi brezžični in Bluetooth zvočniki, da o sodobnih avtoradiih ne govorimo, nas glasba spremlja dobesedno na vsakem koraku.

Zanemariti ne gre niti družabnega vidika. Vse pretočne glasbene storitve spodbujajo druženje s prijatelji, nam pomagajo izoblikovati lasten glasbeni okus in nikoli ne ostanejo brez predlogov za naš nadaljnji glasbeni razvoj. Z uporabo izdatno prispevamo k izboljšanju posamezne storitve, delimo predloge neukemu kolegu in lastnoročno oblikujemo lestvice priljubljenosti. Če nas o uporabi glasbenih naročnin zgoraj navedeni razlogi ne prepričajo, je tu še največja prednost glasbenih pretočnih storitev – cena. Večina storitev pozna brezplačni preizkus, nato glasbo deli po resnično pošteni ceni. Če smo včasih za plošče zapravili celotno žepnino in pol očetove plače, je danes glasba z vsega sveta na voljo od slabih šest evrov na mesec naprej. Lepo je biti sodobni glasbeni navdušenec!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Xiaomi predstavil pametni pralni stroj prihodnosti

    Xiaomi je na kitajskem trgu predstavil pametni pralni stroj Mijia Three‑Zone Pro Drum 10 kg, ki prinaša nov pristop k pranju perila s tremi ločenimi bobni

    Objavljeno: 23.9.2025 09:00
  • ChatGPT za kriminalce

    SpamGPT je nova platforma, ki jo uporabljajo spletni kriminalci za pošiljanje neželene pošte in izvajanje napadov z ribarjenjem.

    Objavljeno: 22.9.2025 19:30
  • Steam bo nehal delovati na 32-bitnem Windows 10

    Valve je sporočil, da bo z novim letom ukinil podporo za 32-bitne različice Windows v svoji priljubljeni platformi za digitalno distribucijo iger Steam. Uporabnikov 32-bitnega Windows 10 imajo le 0,01 odstotka, so zatrdili, zato ne pričakujejo večjega odpora.

    Objavljeno: 22.9.2025 05:00
  • Nvidia bo v OpenAI vložil 100 milijard dolarjev

    OpenAI in Nvidia sta napovedala tesno partnerstvo, ki ga bosta zapečatila z Nvidijino 100-milijardno investicijo v OpenAI. Po besedah poznavalcev gre za dvojni posel: Nvidia bo za OpenAI proizvajala čipe, ki jih bo slednji plačal z denarjem, obenem pa bo Nvidia vanj investirala 100 milijard dolarjev v zameno za prednostne delnice.

    Objavljeno: 23.9.2025 05:00
  • Windows 11 dobiva video ozadja za namizje

    V prihajajoči reviziji Windows 11 bomo lahko nastavili video ozadje na namizju, kažejo zgodnje preizkusne verzije. V trenutnih inačicah je možno uporabiti posnetke MP4 ali MKV kot ozadje. Predvajali se bodo vsakokrat, ko bomo prikazali namizje.

    Objavljeno: 23.9.2025 07:00
  • Chrome dobiva umetno inteligenco

    V prihodnjih tednih bo Chrome dobil paleto novih funkcionalnosti, ki jih bo omogočal Gemini. Prvi jih bodo deležni uporabniki, ki imajo jezik nastavljen na ameriško angleščino, kasneje pa tudi preostanek sveta. Novosti bodo na voljo tako na namiznih sistemih Windows in Mac kakor tudi v Androidu. Kasneje bo sledil še Chrome za Applov iOS.

    Objavljeno: 22.9.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji