Prehitevanje po levi

Prehitevanje po levi
Objavljeno: 10.9.2009 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Julij 2009 | Teme: TV, LCD, plazma, flat, 1080p, 720p, FullHD, HD

V rokah držite zdaj že tradicionalno posebno številko Monitorja, ki jo naredimo za poletje, ko je nekoliko več časa za poglobljeno branje kot čez leto. Tokrat smo se posvetili "računalnikom v dnevni sobi" oz. napravam, ki so v resnici vse bolj računalniki, čeprav niso videti tako, in jih lahko vedno enostavneje povežemo s "pravimi" računalniki.

Tisti bralci, ki Monitor zvesto berete že naših skorajda 20 let, se boste strinjali, da smo bili od začetka zelo strogo profilirani kot računalniška revija. Časi so bili takrat izrazito "računalniški", PC je zaoral med nami tako, kot pred njim pravzaprav še nobena tehnologija. Pisali smo o strojni opremi, programski opremi in celo o programiranju programja. Danes so časi popolnoma drugačni, pa vendar hkrati zelo podobni, saj ni videti, da se bo "oranje" računalništva kaj kmalu končalo, četudi tega na prvi pogled morda ni videti.

Res, za "sestavljanje računalnikov" je zagotovo manjše zanimanje, prav tako za zmogljivosti posameznih komponent, toda le zato, ker so PCji postali že tako zelo poceni in skorajda potrošno blago, da je enostavneje v trgovini kupiti vse sestavljeno in novo. Po drugi strani pa je danes že vse "računalnik", s "pravim" računalnikom pa je povezljivo že skorajda vse, kar imamo doma in deluje na elektriko. Prav, pozabimo razne PRovske pametne hladilnike, pa nam kljub temu ostanejo fotoaparati, zvočniški sistemi, televizorji (večina med njimi vsebuje vsaj dele Linuxa, če ne drugega, za predvajanje vsebin s ključev USB), projektorji in predvajalniki DVD/blu-ray, da o raznih omreženih pametnih telefonih niti ne govorim. Da, danes si pravzaprav že kar težko predstavljamo, kako smo bili nekoč zadovoljni z računalniki, ki so bili povezani le sami s seboj, oziroma so s svetom komunicirali le prek disket. Kako smo lahko živeli brez interneta? Brez MP3jev in video posnetkov na računalniku?

In prav video (v vseh svojih oblikah - od urejanja, predvsem pa predvajanja) je danes poleg interneta, družabnih omrežij in iger gotovo najbolj priljubljena uporaba osebnega računalnika. K temu je najbolj pripomoglo dvoje - vedno hitrejši računalniki in vedno hitrejše internetne komunikacije. Se spomnite časov, ko so bili PCji šele s posebno dodatno video kartico sposobni predvajati video ločljivosti 320 × 240 pik? Danes brez težav zmorejo video "FullHD", se pravi ločljivosti 1920 × 1080 pik. In se spomnite časov, ko smo v internet (no prav, na BBSe) dostopali z modemi 2400 b/s? S takimi, ki niti napak na povezavah niso znali odpravljati? Večina verjetno ne, pa vendar - danes imajo tudi zelo "neračunalniški" uporabniki doma optične povezave hitrosti 10 ali 20 Mb/s. In kaj počnejo z njimi? Recimo bobu bob - piratizirajo. Video vsebine, filme. Da, danes "divxe" na računalnikih vrtijo tudi bolj ali manj računalniški analfabeti.

A to ni pravzaprav nič slabega, nasprotno - vsebine, zapisane v tej posebni številki Monitorja, so zanimive tako za "računalnikarje" kot za vedno večje število tistih, ki "prehitevajo po levi", oziroma se računalništvu približujejo iz sveta avdia/videa.

V vsebinskem sklopu o televizorjih si boste tako lahko prebrali vse o tehnologiji delovanja novih ploskih televizorjev, o novih tehnologijah, ki prihajajo, o razliki med LCD in plazemskimi in še marsikaj. Za povrh pa še preizkus kar nekaj televizorjev najbolje prodajanih blagovnih znamk pri nas.

Povezovanju televizorja in računalnika smo namenili poseben sklop, tistega, ki se ukvarja s t. i. večpredstavnimi podaljški (t. i. "extender"). Majhne, zelo zmogljive škatlice, ki jih upravljamo z daljincem in ki znajo video vsebine iz računalnika predvajati neposredno na televizorju. Če se vam zdi nekaj 100 evrov, kolikor zahtevajo zanje, preveč, se lahko greste tudi nekoliko "hekerja" in si televizor z računalnikom povežete neposredno, tudi o tem smo se razpisali.

Pravite, da ne piratizirate in da vas zanimajo resne, legalne video vsebine? Razmisliti je torej treba o predvajalnikih blu-ray, ki smo jih preizkusili v naslednjem sklopu. Priznamo, s tem smo imeli največ težav, kajti ti predvajalniki so danes pri nas silno redki. Pravzaprav smo se morali prav zelo potruditi, da smo zbrali na kup pet modelov petih različnih izdelovalcev. Toda blu-ray je tu, o tem ni nobenega dvoma. Ko/če se bodo tudi cene znižale, bo tudi izbira večja.

Se vam zdijo metrski zasloni televizorjev kljub vsemu premajhni, ste videofil? Potem bo za vas sklop o video projektorjih. Na tem področju sicer vlada precejšnja pojmovna zmeda, saj so ljudje (in celo prodajalci) prepričani, da je za predvajanje videa dober prav vsak projektor, tudi tisti, ki ga imamo v službi za poslovne predstavitve. Nekoliko je to sicer res, vendar le, če ste zares nezahtevni. Kajti pravi video projektorji visoke ločljivosti, ki smo jih preizkusili, se ponašajo s kar nekaj tehnologijami, ki videofilsko (oz. kinematografsko) izkušnjo res izdatno popravijo.

In za konec - vas pravzaprav zanima le program, ki ga oddajajo tv hiše? Potem si morate prebrati o preizkusu digitalnih sprejemnikov tv signala DVB-T. Zmeda in neznanje sta tu namreč popolna. Konec naslednjega leta naj bi ugasnili analogne oddajnike in popolnoma prešli na digitalne, pa velika večina prebivalcev Slovenije o tem nič ne ve, kaj šele da bi vedeli, kateri sprejemnik DVB-T bo v ta namen najboljši. Ni dvoma - za to je kriva država, ki se namesto z izobraževanjem potrošnikov in subvencioniranjem sprejemnikov DVB-T (ki so se ga Hrvati šli že lani!) ukvarja z nekakšnim certificiranjem teh sprejemnikov in posledično prodajo ustreznih nalepk za 3 evre. To bo v kakšnem letu ali dveh kar 10 % nabavne cene samih naprav ... Da o tem, da so visoke cene Oddajnikov in zvez iz digitalnega sklopa (začasno?) pregnale ProPlus in njegova PopTV in Kanal A, niti ne govorim. Da, slovenski digitalni oddajniški svet je zaenkrat huda žalost.

Danes imajo tudi zelo "neračunalniški" uporabniki doma optične povezave hitrosti 10 ali 20 Mb/s. In kaj počnejo z njimi? Recimo bobu bob - piratizirajo. Video vsebine, filme.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki