Čeprav poskuša generativna umetna inteligenca prevzeti svet in se prikazati kot ultimativna rešitev za vse intelektualne naloge, specializiranih orodij ne gre odpisati. InstaText je slovensko-avstrijsko orodje za izboljševanje besedil, ki opravlja eno nalogo, a to zelo dobro.
Ko smo pred natanko šestimi leti preizkusili program slovensko-avstrijske naveze z imenom InstaText (Umetna inteligenca za boljše besedilo, Monitor 12/19), smo v naslovu uporabili poimenovanje umetna inteligenca. Kako zelo se je svet spremenil, priča dejstvo, da nam je razvijalec InstaTexta danes neformalno dejal, da je pri uporabi InstaTexta takoj jasno, da je besedilo napisano brez uporabe generativne umetne inteligence. Termin umetna inteligenca je, zlasti na področju pisanja in šolanja, postal državni sovražnik.
Medtem ko je ves svet opazoval, kako se je bohotila generativna umetna inteligenca in postajala čedalje bolj pismena, je InstaText vztrajno napredoval. In na paradoksalen način so tovrstna orodja v obdobju velikih jezikovnih modelov postala še dragocenejša kot prej. Potrebe po »polikanih« besedilih so večje kot kadarkoli prej, averzija do pomensko praznih besedil generativne umetne inteligence pa tudi.
Šest let pozneje
InstaText je svojo pot začel leta 2018, ko sta Matej Guid in Marcus Hassler ustanovila podjetje InstaText, ki je izdelalo programsko orodje za izboljševanje besedil. Črkovalniki (»rdeče podčrtovanje«) in pripomočki za popravljanje slovnice (»modro podčrtovanje«) so bili sorazmerno primitivni, mnoštvo mogočih napak in šibkosti v besedilih pa obširne. Rodil se je InstaText, ki je obljubljal izpiljeno angleščino na ravni rojenih govorcev.
Vtičnik za Chrome in Edge podpira približno dvajset popularnih spletnih strani, denimo Overleaf za skupno urejanje datotek v LaTeXu.
Za študente brezplačno
Študentom Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru je Instatext na voljo brezplačno. Po prijavi s študentskim e-naslovom so preusmerjeni na spletno stran univerze, kjer dokončajo prijavo z digitalno identiteto.
Šest let je dolga doba in v tem času se je InstaText naučil tako novih jezikov kakor večje spretnosti v obstoječih jezikih. Že leta 2020 so v Sloveniji postali mlado podjetje leta (start-up), ko so imeli tri tisoč rednih aktivnih uporabnikov. Danes njihov zbir strank obsega tri milijone uporabnikov!
Vsem jezikom navkljub njegov materni jezik ostaja angleščina, zapišejo (nekoliko manj poetično) na spletnih straneh, a za vse uporabnike po novem podpira tudi španščino, francoščino, nemščino, italijanščino in portugalščino, na posameznih trgih pa tudi lokalne jezike, denimo slovenščino v Sloveniji in švedščino na Švedskem. Izvrstna priložnost torej, da ga preizkusimo.
Platforme
InstaText lahko uporabljamo v treh okoljih. Najpreprostejši način je obisk spletne strani instatext.io, ki ima dve okni. V levo skopiramo (ali napišemo) besedilo in izberemo jezik (angleško, nemško, francosko, italijansko, portugalsko, špansko in pri nas še slovensko), nato se pa ob kliku gumba Improve text na desni izpiše popravljeno besedilo. InstaText striktno popravlja le črkovanje, slovnico in slog, kar vključuje tudi vrstni red, besedišče in podobno.
Skrajno desno lahko nastavimo tudi ton besedila, in sicer lahko izbiramo med formalnim in neformalnim registrom, ter dodajamo besede v svoj slovar. To so besede, katerih zamenjave InstaText ne bo več predlagal. Avtor teh vrstic sem tja hitro dodal kakšen »vsled«, »dasiravno« in »zategadelj«, ki so po prepričanju InstaTexta za 21. stoletje neprimerne – ne pravim, da se moti, upoštevam pa ga prav tako ne.
Uporaba v Wordu je sorazmerno preprosta. Ko namestimo dodatek za Word, se pojavi dodatni meni z imenom InstaText, ki vključuje gumb Launch InstaText. Ob kliku se v desnem podoknu ob dokumentu odpre InstaTextovo okolje, kjer se moramo najprej vpisati v račun. Nadaljnja uporaba je spočetka nekoliko neintuitivna, saj InstaText ne popravlja (ali podčrtuje) besedila v glavnem oknu, kot bi to pričakovali. Namesto tega moramo označiti dele besedila, ki jih želimo izboljšati, in nato v desnem podoknu klikniti Improve Text. Potem v tem malem podoknu vidimo predlagane spremembe, ki jih lahko (vse ali eno po eno) sprejmemo ali zavrnemo. Besedilo lahko nato v glavni dokument skopiramo sami ali pa to stori InstaText za nas. To je čisto tehnična omejitev, ker InstaText deluje tako, da analizira celotno besedilo, vključno s predhodnimi in z naslednjimi stavki, zato sprotno podčrtovanje (kot to počne Wordov vgrajeni črkovalnik ali pa Amebisova Besana) ni mogoče.
Zadnja možnost je uporaba na spletnih straneh, za kar potrebujemo vtičnik za brskalnik, ki je na voljo za Chrome in Edge. Žal so uporabnike Firefoxa pustili na cedilu, kar pa je pri vtičnikih že kar pogosto. Vtičnik tudi ni oblikovan tako, da bi deloval na katerikoli spletni strani, ki ima vnosno polje za besedilo, temveč le na podprtih. To so Google Docs, Gmail, Outlook, a tudi WhatsApp, Instagram, X, Facebook, Linkedin in celo Overleaf (kar bo razveselilo vse akademske uporabnike LaTeXa). Uporaba je podobna kot v Wordu, in sicer z miško označimo želene odstavke, nato pa pritisnemo Ctrl + D. Pojavilo se bo okno s predlaganimi izboljšavami, ki jih sprejmemo ali zavrnemo in nato skopiramo v glavni dokument.
Izkaži(mo) se
Izboljšava besedila se zgodi sorazmerno hitro, saj bo 5.000 znakov iz tega članka (kar je zgornja meja, ki se bo morda v prihodnosti zvišala) »žvečil« približno 15 sekund. Njegovi predlogi segajo od zatipkov, ki jih črkovalniki ne prepoznajo, pri čemer ne gre le za znameniti pridevnik sovji (ki bi moral biti seveda svoji), temveč še kakšne po(s)redne spremenljivke, do kompleksnejših popravkov sloga, ki so po mojem osebnem mnenju večidel zelo na mestu. Vejice in ostala ločila postavlja praktično popolno. Še največkrat se z InstaTextom ne bi strinjal pri predlogih ustreznejših besed, kjer se najina sloga zelo razlikujeta. Zakaj bi »izvrstno« in »obširno« moral zamenjati z »odlično« in »obsežno«, ne razumem, medtem ko je dobro ugotovil, da se programsko orodje »razvije« in ne »izdela« ter da je »izpiljeno besedilo« slogovno manj zaznamovan izraz kot »polikano besedilo«.
Seveda smo lahko tako dlakocepski ali kritični, ko se pogovarjamo o maternem jeziku, kjer izobražen govorec načelno prepoznava tudi najmanjše pomenske odtenke, predvsem pa sam ve, kaj je želel povedati in kako. Precej manj suvereni smo običajno v tujih jezikih, kjer nam InstaText lahko zares pomaga.
Preizkusili smo ga na nekaj osnovnošolskih in srednješolskih raziskovalnih nalogah. Te imajo povzetke v slovenščini in angleščini, zato smo lahko preverjali delovanje InstaTexta v obeh jezikih. Najprej smo ugotovili, da je treba uporabiti naloge iz leta 2021, ker so modernejše že v veliki meri napisane z generativno umetno inteligenco – kar sta povsem drug problem in bolečina.
Vtičnik za brskalnike deluje na najpopularnejših spletnih straneh.
Značilen primer je naveden v okvirju, splošni vtisi pa so bili podobni. InstaText resnično popravlja izključno jezik (v najširšem pomenu besede), medtem ko besedilo ostane blizu izvirnika. Podeduje njegov slog, v dobrem ali slabem, tako da skozenj še vedno jasno sije avtorjeva edinstvenost. Če to isto besedilo v izboljšavo predložimo modelu GPT-5, bo rezultat seveda močno odvisen od navodil (prompt). A zelo splošno in preprosto navodilo (»Odpravi napake in izboljšaj jezik«) besedilo bistveno bolj pregnete in ukroji po meri umetne inteligence, kar načelno ni dobro. Prav tako je rezultat vsakokrat malce drugačen, medtem ko je InstaText s predlogi dosleden in ponovljiv.
Še nekaj zanimivega smo opazili. Orodja za odkrivanje rabe umetne inteligence (ZeroGPT in GPTZero) so dala pri besedilih, ki so bila izboljšana z InstaTextom, v veliki večini negativen rezultat, torej »človeško besedilo«. V najslabšem primeru so označila nekaj delov, približno petino, ki bi lahko bili plod umetne inteligence. Besedila, ki jih je izboljšal GPT-5, so prepoznala v znatno večji meri.
Male skrivnosti velikih mojstrov
InstaText v polni, neomejeni različici stane 10 evrov na mesec oziroma 120 evrov na leto (popusta, ki smo ga v številnih aplikacijah vajeni pri celoletni naročnini, torej ni). V preteklosti so nudili brezplačno 14-dnevno preizkusno različico, kar je bilo kot nalašč za občasne padalce, ki so storitev potrebovali nujno in takoj, a za enkratno rabo. Po novem nudijo brezplačno inačico, ki je časovno neomejena, a funkcijsko omejena. Z njo lahko popravimo pet besedil dnevno, vsako pa lahko obsega največ 1.500 znakov, kar je približno ena tipkana stran v Wordu.
Nekaterih novosti še nismo mogli preizkusiti, ker šele prihajajo. Do konca leta naj bi zaživela namizna aplikacija za Windows in Mac, medtem ko smo dotlej omejeni na spletno stran ali vtičnik za Word. Prav tako bo moč InstaText uporabiti v lastnih aplikacijah, ker bodo ponudili dostop prek vmesnika API. Število jezikov pa se bo povečalo na dobrih 30, ki so doslej zaklenjeni na regije, kasneje pa bodo dostopni globalno. Tudi v Sloveniji bomo lahko izboljševali hrvaška ali švedska besedila – to sicer lahko počnemo že danes, a nam morajo ročno vklopiti »neglobalne« jezike.
Vtičnik za Word.
Kaj dejati o InstaTextu? Vedno sem bil zagovornik specializiranih orodij in v tem pogledu mi je InstaText bistveno bliže kot generativna umetna inteligenca. Pri njem je mogoče ceniti zlasti ponovljivost rezultatov in tudi preglednost, saj popravke prikaže v besedilu in pri vsakem nudi pregledno odločitev, ali ga bomo upoštevali. Še vedno ni brez napak in mu slepo ne gre verjeti – kakor tudi ne človeškim lektorjem, ko govorimo o strokovni terminologiji –, a temu niti ni namenjen. InstaText je zelo dobro orodje, ne nadomestek lastne pameti. Naj tako tudi ostane.
InstaText
program za izboljševanje jezika v besedilih
Kje: Instatext.io
Cena: 10 evrov mesečno in omejena brezplačna različica
Za: Hitrost, kakovost, človeškost besedila, podpora šestim globalnim jezikom, vtičniki za Edge, Chrome, integracija v Word.
Proti: Ne podpira Firefoxa, vtičnik za brskalnik deluje le na podprtih spletnih straneh, regionalno omejena podpora jezikom.
Razkritje: Avtor ima že tri leta službeno licenco InstaText za akademske institucije.
Primer uporabe
Izvirno besedilo (srednješolska raziskovalna naloga Elektromagnetna sevanja, Teja Anžič in Eva Rant, 2021)
Ugotovili sva, da se največja elektromagnetna polja nahajajo na površinah naprav, ob pogoju, da je naprava vklopljena, ko preko njenih sestavnih elementov teče električni tok. Elektromagnetno polje se z oddaljenostjo zmanjšuje in je že nekaj cm stran od naprave zelo majhno, zato npr. poslušanje radia, pri katerem je bilo sicer izmerjeno zelo veliko elektromagnetno polje, ni nevarno, saj ga poslušamo na razdalji, večji od le nekaj cm. Poleg radia je bilo veliko elektromagnetno polje izmerjeno pri računalniku in pametnem telefonu, pri ostalih gospodinjskih aparatih pa so bila polja že na površinah naprav zelo majhna.
InstaText
Ugotovili sva, da so največja elektromagnetna polja na površinah naprav, če je naprava vklopljena in skozi njene sestavne dele teče električni tok. Elektromagnetno polje se z oddaljenostjo zmanjšuje in je že nekaj centimetrov stran od naprave zelo majhno, zato na primer poslušanje radia, pri katerem je bilo sicer izmerjeno zelo veliko elektromagnetno polje, ni nevarno, saj ga poslušamo na razdalji, večji od nekaj centimetrov. Poleg radia je bilo veliko elektromagnetno polje izmerjeno pri računalniku in pametnem telefonu, pri drugih gospodinjskih aparatih pa so bila polja že na površini naprav zelo majhna.
GPT-5 (»Odpravi napake in izboljšaj jezik«)
Ugotovili sva, da so najmočnejša elektromagnetna polja na površinah naprav, kadar so te vklopljene in skozenj teče električni tok. Elektromagnetno polje se z oddaljenostjo zmanjšuje in je že nekaj centimetrov stran od naprave zelo majhno; zato poslušanje radia — čeprav sva na njegovi površini izmerili zelo veliko polje — ni nevarno, ker ga poslušamo na razdalji več kot nekaj centimetrov. Velika polja sva izmerili tudi pri računalniku in pametnem telefonu, pri drugih gospodinjskih aparatih pa so bila polja že na površinah zelo majhna.
GPT-5 (»Popravi besedilo, kot bi to storil InstaText«)
Ugotovili sva, da so najvišje vrednosti elektromagnetnih polj na površinah naprav – kadar so te vklopljene in skozenj teče električni tok. Jakost polja z razdaljo hitro upada in je že nekaj centimetrov od naprave zelo majhna. Zato na primer poslušanje radia, pri katerem sva na površini izmerili zelo visoke vrednosti, ni nevarno, saj ga običajno uporabljamo na precej večji razdalji od le nekaj centimetrov. Poleg radia sva visoke vrednosti izmerili tudi pri računalniku in pametnem telefonu, pri drugih gospodinjskih aparatih pa so bile vrednosti že na sami površini zelo nizke.
