Preizkusili smo aplikacijo za izposojo avtomobilov, ki v zahodni Evropi predstavlja konkurenco 'rent-a-carom'. V manj kot uri smo na severu Evrope dobili v uporabo avtomobil, ne da bi morali govoriti z enim samim človekom, in ga peljali s trajekti in skozi predore v nacionalni park. Vse skupaj nas je v troje stalo manj od javnega prevoza.

Na ulici parkirani avtomobili z logotipom Getaround.
Pri raziskovanju bolj odročnih kotičkov večjih držav, kamor sodijo tudi skandinavske, pogosto ne gre brez avtomobila. Javni prevoz resda obstaja, a je omejen na naseljena območja, norveški nacionalni parki pa so odmaknjene oaze spokojnosti. Zlasti če imamo malo časa, tja brez avtomobila ne gre.
Običajna rešitev so seveda klasični 'rent-a-cari', a platformna ekonomija (gig economy) je prinesla tudi drugačno rešitev. Avtomobil si lahko izposodimo od domačinov, ki ga tisti hip ne potrebujejo. Na potepanju po Norveški smo si tako avto izposodili prek aplikacije Getaround in bili z izkušnjo zadovoljni.
Turbulentna zgodovina
Dasiravno ima Getaround že sorazmerno dolgo brado, je pred letošnjim obiskom Norveške ni poznal nihče iz naše potovalne trojice (da, kovačeva kobila je vedno bosa). Odkrili smo jo med iskanjem in primerjanjem ponudb za najem avtomobila na klasičen način, ko je ena izmed agregatorskih spletnih strani (kakršna je kayak.com) izpisala tudi neobičajno nizko ponudbo z vijoličasto ikono v obliki stilizirane črke g. Getaround je izstopal z dvakrat nižjo ceno za enodnevno izposojo.
Getaround ima za zagonsko podjetje že spodobno dolgo zgodovino. Že leta 2009 so ga v San Franciscu ustanovili Sam Zaid, Jessica Scorpio in Elliot Kroo kot spletno platformo za izposojo avtomobilov med uporabniki, tako imenovani peer-to-peer carsharing, ki je v ZDA sorazmerno pogost. Storitve so začeli javno ponujati maja 2011 in še isti mesec zmagali v tekmovanju za najbolj disruptivno zagonsko podjetje, ki ga je organizirala tehnološka spletna stran TechCrunch. Organsko in s prevzemi so hitro rasli in kmalu so bili prisotni v več ameriških mestih, med katerimi so bila tudi vsa največja (New York, Los Angeles in Chicago) pa še kopica drugih (Atlanta, Boston, Denver, Filadelfija, Miami, New Jersey, Orlando, Portland, San Diego, Seattle in prestolnica Washington). Zatem so se razširili tudi v Evropo, kjer so si vrata na stežaj odprli s prevzemom platforme Drivy. Trenutno obratujejo v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Norveški in Španiji.
Podjetje je leta 2018 prejelo 300 milijonov dolarjev zagonskega kapitala od Softbanka in jih leto pozneje porabilo za prevzem Drivyja, leta 2022 pa v poenostavljenem postopku na borzi ponudilo tudi svoje delnice. Niso sicer izvedli običajne javne ponudbe delnic (IPO), temveč so se združili s praznim holdingom, tako imenovanim SPAC (special purpose aquisition company), da so lahko njihove delnice začele kotirati.

Avtomobil pred najemom temeljito pregledamo in fotografiramo.
A paradoksalno je bila ta poteza začetek njihovega konca, vsaj v ZDA. Ko je podjetje začelo kotirati na borzi, je bilo vredno okrog 1,2 milijarde dolarjev. Dve leti pozneje se je 'skrčilo' na vsega 24 milijonov dolarjev, julija 2024 pa so delnice zaradi neizpolnjevanja pogojev umaknili z borze NYSE. Danes kotirajo med tako imenovanimi delnicami za penije (penny stock) pri ceni 0,005 dolarja. Celotno podjetje je vredno okrog 600 tisoč dolarjev.
Vzroki za takšen propad so mnogoteri, trend pa se je obrnil navzdol leta 2020, ko je podjetje močno prizadela pandemija covida. Gibanje je bilo tedaj močno omejeno, razlogov in potreb za potovanja manj, poslovni model podjetja pa je bil seveda izposoja avtomobilov. Že kmalu po izbruhu pandemije so odpustili 25 odstotkov zaposlenih, in čeprav so kasneje velikopotezno zakorakali na borzo, si podjetje ni nikoli zares opomoglo. K težavam so prispevali težave z likvidnostjo in dobičkonosnostjo, nezaupanje vlagateljev in konkurenca. Ta je v ZDA neizprosna, Getaroundu pa nikoli ni uspelu prehiteti največjega konkurenta Turo.
Februarja letos se je zgodilo neizprosno in podjetje je sporočilo, da bodo prenehali poslovati. S 13. februarjem so preklicali vse najeme, avtomobile je bilo moč le še vrniti lastnikom. Podjetje, ki je med svojim obstojem zbralo 760 milijonov dolarjev sredstev v obliki kapitala in posojil, je ugasnilo. Eduardo Iniguez, ki je vodenje podjetja prevzel leta 2024, barke ni mogel obrniti, zato je odstopil. Začasni direktor AJ Lee je dejal, da je bila ustavitev poslovanja težka, a nujna odločitev. Leto pred tem so ustvarili 11,4 milijona dolarjev izgube in zaradi stroge regulacije tudi prenehali poslovati v New Yorku.

Ameriški del podjetja je praktično brez vrednosti.
Evropska izkušnja
Po tem sila nenavadnem uvodu se bo bralec gotovo vprašal, kako neki smo se septembra 2025 vseeno vozili z avtomobilom Getaround. Odgovor je preprost: bili smo v Evropi. Evropski in ameriški del podjetja, dasiravno pod isto blagovno znamko, sta poslovala ločeno in evropska veja je preživela. Ločeno poslovanje je izviralo še iz prevzema Drivyja in je takšno tudi ves čas ostalo. To mu je omogočilo, da je zaradi večje dobičkonosnosti manj zasičenega evropskega trga preživel. Danes zato na Stari celini še vedno normalno posluje.
Posvetimo se torej izkušnji, za začetek z nekaj ozadja. V norveškem Trondheimu smo si želeli izposoditi vozilo – katerokoli – za en dan. Oglaševane cene rent-a-carov so se gibale okrog 120 evrov, medtem ko je Getaround ponujal cel kup avtomobilov za pol toliko. Za dobrih 50 evrov na dan je bilo mogoče dobiti bencinskega golfa ali pola, kar je bila odlična ponudba. Ta ni bila osamljena, saj je bilo po zelo podobni ceni na voljo še cel kup avtomobilov. Odločili smo se, da se v skoraj 200 kilometrov oddaljeni narodni park Innerdalen odpeljemo z Getaroundom.
Prvi korak je seveda namestitev aplikacije, kjer ni bilo nobenih težav. Po namestitvi vanjo vpišemo svoje osebne podatke, vključno z rojstnimi podatki, številko osebnega dokumenta in številko kreditne kartice, pa si že lahko ogledamo avtomobile, ki so parkirani po mestu. Hitro vidimo, da so dveh vrst: pri prvih nam ključe resnično izroči lastnik, pri drugih – ki so polepljeni z logotipom Getaround – pa je celoten postopek mogoč iz aplikacije, tudi odklepanje. Ker smo želeli na pot navsezgodaj, vrnitev pa načrtovali ob polnoči, smo izbrali drugo možnost.

Ko se bližamo zakupljenim količinam, nas aplikacija obvesti.
Izposoja avtomobila ni mala stvar, zato smo pričakovali, da bo treba profil še verificirati. To se je res zgodilo, a nekoliko presenetljivo ima Getaround obrnjen vrstni red. Šele ko rezerviramo in plačamo prvo izposojo, nas aplikacija pozove k verifikaciji, prej je sploh ni mogoče sprožiti. Ta je podobna kot pri neobankah (Revolut, Curve …).
Poslikati je bilo treba osebno izkaznico od spredaj in zadaj, vozniško dovoljenje od spredaj in zadaj, narediti selfi in še kratek videoposnetek, kjer s kamero zaokrožimo okrog svoje glave, s čimer dokažemo, da nismo avatar. V aplikaciji je pisalo, da zunanje podjetje verifikacijo izvede v dveh urah v delovnem času, kar nas je navdajalo z optimizmom. Verifikacijo smo namreč opravili dan pred načrtovanim izletom.
Še najtežji del je bilo poslikati staro rožnato papirno vozniško dovoljenje, ki se je v dvajset let starem ovitku moteče bleščalo. Na koncu ga je bilo treba sleči, saj je aplikacija neutrudno opozarjala na odblesk. Kazalo je dobro, nekaj minut pozneje pa se je aplikacija oglasila, da je verifikacija profila spodletela. Posnetek vozniškega dovoljenja naj bi bil nečitljiv, novo sliko pa je bilo treba naložiti prek spleta in ne prek aplikacije. V drugo je s praktično enako fotografijo uspelo. Vsaj tako je kazalo.
Čez deset minut se je aplikacija ponovno pritožila, da potrebuje še fotografijo potnega lista. Iz neznanega razloga osebna izkaznica ni zadoščala, zato smo naložili še potni list. Še nekaj minut pozneje je aplikacija še v tretje sporočila, da verifikacija ni uspela. Naložiti je bilo treba še selfi, na katerem je poleg obraza vidno še odprto vozniško dovoljenje. To je bilo vendarle dovolj in približno uro po namestitvi in plačilu je aplikacija zapiskala: »Najem je potrjen.« Juhu!
Na pot
Pri izposoji moramo napovedati čas najema, kjer se cena viša sorazmerno z dolžino in s številom prevoženih kilometrov. Ključ se skriva v zadnji postavki, saj je v prikazani osnovni ceni vključenih le 200 kilometrov, dodatne pa je treba doplačati. Lahko jih zakupimo že ob najemu po ceni 0,2 evra na kilometer, sicer pa nam jih po dvakrat višji ceni obračunajo ob vrnitvi. Vzeli smo skupno 400 kilometrov (in jih kasneje res prevozili 394). Aplikacija ob najemu ponudi tudi boljše zavarovanje, saj osnovni paket vključuje odbitno franšizo 1.200 evrov, za 10 evrov pa jo je mogoče znižati na 600 evrov.
In to je bilo to. Naslednje jutro smo se odpravili do vozila, ki je bilo parkirano kilometer iz središča mesta, in ga z aplikacijo odklenili. Nadaljnja uporaba je zelo enostavna, saj nas aplikacija vodi po vseh korakih. Najprej je treba vozilo od zunaj poslikati z desetih zornih kotov in še posebej označiti, ali smo kje zaznali kakšno poškodbo. Nato ga je treba poslikati še znotraj in v aplikaciji označiti, ali je umazano, poškodovano ali kako drugače zaznamovano, s čimer se zaščitimo pred kasnejšimi spori.
Polo je imel ključe v sovoznikovem predalu, goriva je imel poln rezervoar in dogodivščina se je začela. Resda je imel 200.000 prevoženih kilometrov, šibak motor in 20 let, a do cilja in nazaj nas je pripeljal brez težav. Aplikacija je tudi sproti opozarjala na morebitne zaplete, ki bi nas utegnili udariti po žepu. Ko smo se bližali 400 kilometrom, nas je opozorila na dražjo tarifo. Proti koncu najema nas je opozorila, da bo treba gorivo natočiti pred vrnitvijo, sicer nam bodo manjkajoče zaračunali (seveda dražje kot na bencinski črpalki). In ko smo se časovno zakalkulirali, nas je opozorila na iztek časa. Podaljšanje najema za dve uri je stalo šest evrov.
Ko smo vozilo krepko čez polnoč vrnili na parkirišče ob cesti, je bilo treba avtomobil spet poslikati z vseh zornih kotov, tudi od znotraj, poslikati kazalnik nivoja goriva in sporočiti, ali smo ga poškodovali. Nato smo ga le še zaklenili. Končni račun je znašal 90 evrov.
Sodba
Končna cena niti ni bila bistveno nižja kot pri rent-a-caru (zagotovo pa ne višja), a imeli smo bistveno več fleksibilnosti. Vozilo smo lahko prevzeli skorajda ob hotelu v središču mesta, ne pa na letališču, kar je bilo bolj praktično (v kakšni drugi situaciji pa morda ne bi bilo). Ko nam je začelo zmanjkovati časa, smo ga kar v aplikaciji hitro in poceni podaljšali po urah, ne dneh. In ob tem se ni bilo treba ukvarjati z delovnim časom poslovalnic ali loviti lastnika avtomobila. Med celotnim podvigom nismo govorili niti z enim človekom, vsej je potekalo prek aplikacije.

Avtomobili so na voljo povsod po Trondheimu.
Getaround in podobne aplikacije imajo svoje prednosti in slabosti. V primerjavi z velikimi rent-a-cari so občutljivejši na stanje vozila, saj ga moramo ustrezno očistiti oziroma vrniti v istem stanju, kot smo ga prevzeli. Kdor je kdaj vozil rent-a-care, zlasti v ZDA, ve, da stranke tam vračajo avtomobile dobesedno polne smeti, pa nihče niti ne trzne. Getaround to kaznuje. In seveda, za daljše najeme, denimo teden dni, ali če želimo prevoziti veliko kilometrov, bo Getaround manj primeren in dražji.
Po drugi strani pa je za eno- ali nekajdnevne skoke z zmernim številom kilometrov, zlasti če ni blizu poslovalnice rent-a-cara, kot nalašč. Najem si lahko povsem prilagodimo, delovni čas ne obstaja, sprejmejo pa celo predpotopna papirnata vozniška dovoljenja. Za najem nismo potrebovali kreditne kartice, temveč je zadostovala debetna. Varščina je znašala 300 evrov in se je vrnila deset dni po najemu, na kar so nas jasno opozorili. Getaround omogoča tudi, da posodimo lastni avtomobil, a ker v Sloveniji ne posluje, tega nismo mogli preizkusiti. Zabaven pa bi bil miselni eksperiment, ali bi bili lastniki avtomobilov v Sloveniji te sploh pripravljeni posojati ...
GetAround
platforma za najem in izposojo avtomobilov
Kje: Aplikacija na Google Play Store ali Apple App Store.
Kje: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Norveška in Španija
Cena: Odvisna od vrste najema.
Za: Ugoden za krajše najeme, prilagodljivost, enostavnost.
Proti: Drag za večje število kilometrov, visoka odbitna franšiza.