Polovičarski poskusi

V računalništvu in sodobni zabavni elektroniki smo priče nenehnemu razvoju in predstavitvi novih izdelkov in zmogljivosti. Velika večina novopredstavljenih idej pa enostavno ne zaživi. Razlogov je mnogo, včasih je težava v ceni, drugič gre za nekaj, kar premalo uporabnikov zares potrebuje, pogosto pa pridemo tudi do tega, da podjetje enostavno obupa. Pri tem gre velikokrat za polovičarski poskus nečesa – neko podjetje ima sicer dobro idejo, a je izvedba površna, rezultat pa klavrn.

Pred kratkim sem pisal o opustitvi področja pametnih telefonov podjetja LG, pri tem pa omenil meni zelo zanimiv telefon G5. Šlo je za modularno zasnovo, ki se mi je zdela zelo dobra, a mi je bilo že takrat jasno, da gre za polovičarski poskus. Ne, da ne bi zadeve naredili dobro, a vanjo tudi sami niso zares verjeli. Niso poskrbeli za dobro dobavo obstoječih modulov, niso se lotili razvoja dodatnih modulov, cene so bile previsoke in - do naslednjega telefona so nad celotno idejo že obupali.

Če obstaja kako podjetje, ki se upira polovičarskim poskusom, je to Apple.

Če obstaja kako podjetje, ki se upira polovičarskim poskusom, je to Apple. Tako so se zelo resno lotili tudi prehoda z arhitekture x86 na ARM in pokazali svetu, kaj se da. Njihovi novi prenosniki so postregli z zmogljivostjo, povsem primerljivo s procesorji srednjega in višjega razreda (denimo Intelovimi Core-i5 in AMD Ryzen 5) ob nekajkrat manjši porabi energije (in zato manjših izgubah v obliki toplote). Hkrati so razvili zelo dobro emulacijo, ki (vsaj po naših preizkusih) od nepodprtih programov »pobere« le okoli 20 odstotkov hitrosti. To se morda sliši veliko, a se njihovi procesorji izkažejo kot dovolj zmogljivi, da v praksi tega skorajda ne opazimo.

Microsoft je drugačen. Kot tudi njegov »trud«, da bi zagnali ekosistem okolja Windows na procesorjih ARM.

V tej številki smo preizkusili drugi Windows prenosnik na arhitekturi ARM v nekaj mesecih – Lenovo Ideapad 5G. Pred tem (decembra) smo v rokah imeli Microsoftov lastni Surface Pro X SQ2. Prvi njihovi poskusi v to smer sicer segajo že v 2012, z Windows RT, različico Oken, ki je temeljila še na Windows 8. Žal je v trenutni Microsoftovi implementaciji ARM še vedno kup programov (denimo gonilnikov), ki enostavno ne delujejo, emulacija sploh še ne podpira 64-bitnih programov. Hkrati je ta slabša kot pri Applu, procesorji, ki smo jih doslej srečali v ARM prenosnikih (Qualcommovi), pa tudi občutno manj zmogljivi od Applovih. Po enem izmed redkih preizkusov, ki deluje v vseh teh sistemih, Geekbench 5, je Applov M1 za več kot dvakrat hitrejši od Qualcommovega Snapdragon 8cx. Na to Microsoft sicer nima vpliva, a verjamem, da bi ga lahko, če bi si to želel, tudi imel, a seveda noče ujeziti obstoječih partnerjev Intel in AMD. Naveza z arhitekturo x86 je premočno ukoreninjena, da bi opustili polovičarstvo…