Objavljeno: 15.4.2005 13:05 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor December 2004

"Po zraku" trikrat hitreje od ISDN

Bili so časi, ko smo se veselili novega modema hitrosti 2400 b/s (starejši se verjetno spominjajo tudi še hitrosti le 300 b/s). Z njim smo lahko udobno brskali po BBSih in si v živo dopisovali z njihovimi (nekaj) uporabniki (če smo le bili toliko pri denarju in si omislili modem, ki je znal odpravljati napake, drugače je bilo dopisovanje kar mučno). Potem so prišli modemi hitrosti 14.400 (9600 so bili hitro preskočeni), pa 19.200, bolj proti koncu že 28.800, 36.600 in nazadnje celo 56.000 b/s. In nato smo preskočili v digitalni (ISDN) svet hitrosti 64 in celo dvokanalni 128 Kb/s (ob dvojnem telefonskem računu), v zadnjem času pa hitrosti kabelskih in ADSL modemov brez težav merimo že v nekaj megabitih na sekundo. Vse to se je zgodilo v približno 14 letih.

Trikrat brezžično - UMTS, UMTS PC kartica in EDGE.

Še hitreje se kaže razvoj brezžične podatkovne telefonije. Nekje v času preizkušanja ISDN (kako leto pozneje) so nekateri že preizkušali tudi prvo podatkovno komunikacijo GSM (danes imenovano CSD) - s hitrostjo 9600 b/s. Nato je za hipec vskočil hitrejši HSCSD (High Speed CSD), nato pa danes precej široko uporabljani GPRS (do 50 Kb/s). In nato letos telefonija tretje generacije - EDGE in UMTS. Slednji s teoretičnimi hitrostmi prenosa do 2 Mb/s, v praksi pa že danes do 384 Kb/s. Vse to v sedmih letih.

Cena za hitrost

Za lažjo oceno, kako hitro pri brezžični povezanosti tečejo kilobajti (in tolarji), smo izmerili "velikost" hitrega brskanja po spletu.

  • obiskali smo stran 24ur.com in prebrali dve novici - 500 KB
  • nato smo skočili še na www.bbcnews.com in prebrali dve novici - 410 KB
  • za nalaganje prve strani www.tomshardware.com se je pretočilo 390 KB
  • cel članek o matičnih ploščah na isti strani je zahteval še dodatnih 1500 KB
  • Skupaj torej 2800 KB.

    Tako pri Mobitelu kot pri Simobilu bi brez posebne podatkovne naročnine za to plačali približno 1200 tolarjev!

    Če želite uporabljati "telefonski internet", je dodatna podatkovna naročnina torej nujna. Ponudniki ponujajo različne pakete (od 50 do 500 MB, dodatni megabajti po 10 tolarjev), Simobil pa za 15.000 tolarjev ponuja celo neomejeno količino prenesenih podatkov.

    O tretji generaciji mobilne telefonije, o tehnoloških in drugačnih težavah, o nenormalnih dragih licenčninah za UMTS in podobnih zapletih smo v Monitorju že pisali, zato se bomo temu tukaj izognili. V tem članku nas bo zanimalo le eno - sta Mobitelov UMTS in Simobilov EDGE že tehnologiji, ki bi lahko (glede dostopa, hitrosti in cene) nadomestili telefonsko žico tudi za dostop v internet?

    EDGE in UMTS

    EDGE (Enhanced Data Rates for Global Evolution) je tehnologija, ki je pravzaprav le nadgradnja sedanjega sistema GPRS. Namenjena je predvsem ponudnikom (oz. njihovim strankam), ki se niso odločili za plačilo nesramno visokih licenčnin za frekvence UMTS - EDGE namreč uporablja običajno omrežje GSM/GPRS oz. ustrezne frekvence. Teoretično naj bi omrežja EDGE zmogla hitrosti do 400 Kb/s v smeri proti uporabniku in 60 Kb/s v nasprotni smeri. Za dosego teh hitrosti bi morala omrežje in telefon vzpostaviti komunikacijo na osmih t. i. podatkovnih oknih, a to danes še ni izvedljivo. Najhitreje je mogoče podatke prenašati po štirih oknih, in to s telefonom Nokia 6230 (do 236,8 Kbit/s), druga dva telefona pa zmoreta precej manj - Nokia 3220 do 177,6 Kb/s in Nokia 3200 do 118 Kb/s. Tudi zadnja vrednost je več kot dvakrat višja od tega, kar danes zmore GPRS (in smo jo na preizkusih EDGE dosegali že pred enim letom), vendar pa je treba poudariti, da so vse navedene vrednosti teoretične in odvisne od zasedenosti omrežja oz. posameznih komunikacijskih celic v naši bližini. In seveda zanesljivosti samega telefona. Naj samo omenimo primer Nokie 6230, ki je med našim preizkusom redno vzpostavljala povezavo le po treh podatkovnih oknih, čeprav je Simobilov tehnik zagotovil, da ima "naša" podatkovna celica v času preizkušanja na voljo vsa štiri. Mimogrede - kartica PC Card za EDGE še ni na voljo in bo naprodaj šele januarja.

    UMTS (Universal Mobile Telephony System) je popolnoma nova tehnologija, ki naj bi sčasoma nadomestila klasično telefonijo GSM/GPRS. Kot rečeno, naj bi nekoč omogočala hitrosti do 2 Mb/s v smeri proti uporabniku, vendar še vedno le 60 Kb/s v nasprotni smeri (to sicer ni moteče, ker podatke res zelo redko "oddajamo"). Današnje omrežje, kot ga je postavil Mobitel, omogoča hitrosti do 384 Kb/s, enako pa zmorejo tudi telefonski aparati (in kartice PC Card), ki pravkar prihajajo na trg. Hitrost je izredna, če jo primerjamo z GPRS, pa tudi če jo primerjamo z ISDN, ki je bil še nekaj let nazaj želja vsakega internetnega navdušenca. Kot smo izmerili na preizkusu, deluje tudi v praksi, medtem ko smo med prvimi preizkusi lani izmerili približno 140 Kb/s.

    SonyEricsson Z1010 (UMTS)

    Še na hitro nekaj najočitnejših razlik med UMTS in EDGE (poleg hitrosti). UMTS podpira video telefonijo (nekateri trdijo, da se bomo sčasoma vsi pogovarjali tako, da se bomo tudi gledali ...). Telefoni EDGE so (navadni) telefoni GSM, ki pač podpirajo hiter prenos podatkov, telefoni UMTS pa so dejansko naprave "dva v enem", kar pomeni, da morajo poskrbeti za preklop v omrežje GSM, ko signala UMTS ni. Izkušnje kažejo, da imajo nekateri modeli pri tem občasno težave (npr. Sony Ericsson Z1010). Iz istega razloga tudi gostovanje EDGE v drugih državah ne zahteva posebnih pogodb o gostovanju. Kjerkoli ima Simobil že podpisano pogodbo o gostovanju GPRS, bo delovalo tudi gostovanje EDGE (če ga ponudnik v tej državi ponuja). Za gostovanje UMTS so potrebne ločene pogodbe (Mobitel ima trenutno sklenjene tri). Omeniti velja še, da so telefoni EDGE zaenkrat precej manjši in priročnejši od še vedno precej velikih in nerodnih telefonov UMTS. In, ne nazadnje, EDGE je vmesna tehnologija, kot je nekaj časa bila HSCSD (kot nadomestek za GPRS, ki še ni bil uveljavljen), to pa po našem mnenju pomeni, da nima dolgoročne prihodnosti. Vsi "veliki" ponudniki (in državni polmonopolisti) so za UMTS plačali izredne denarje, zato je pričakovati, da bo razvoj (in novi telefonski aparati) šel predvsem v tej smeri.

    Dostopno, če živite v (pravem) mestu

    O dostopnosti ni vredno izgubljati besed - če živite v večjem mestu, si lahko tehnologiji omislite, drugače ne. EDGE je trenutno malo na slabšem, saj ne deluje še prav v vseh mestih, kar je pravzaprav nenavadno, saj tehnologija zahteva le nadgradnjo zdajšnjih postaj in ne postavitve novih kot pri UMTS (in jo je torej teoretično laže in ceneje vzpostaviti). Oba ponudnika za naslednje leto obljubljata spodobnejšo pokritost, ki bo zajemala tudi cestni križ (Mobitel je tu že blizu).

    Nokia 6230 (EDGE)

    Pod dostopnostjo lahko razumemo tudi cene, tako samega priklopa kot cene telefonov, ki jih potrebujemo zanj (ceno računalnika oz. prenosnika bomo seveda odmislili). Tako za EDGE kot UMTS potrebujemo ustrezen telefonski aparat (pri UMTS si lahko omislimo tudi podatkovno kartico PC Card), medtem ko sam priklop ni dodatno zaračunan. Zaenkrat sta na trgu dva telefona UMTS (Sony Ericsson Z1010 in Samsung SGH Z105U) in trije Nokiini telefoni EDGE, od katerih pa le eden omogoča priklop s polno hitrostjo, ki jo trenutno zmore omrežje. Cene telefonov so subvencionirane in zelo odvisne od tega, v kateri akciji so ponujani in v kakšnem paketu. Še najugodnejši je bil Mobitelov Študentski paket pred dobrim mesecem, ko so bili modeli Z1010 po 30.000 tolarjev dobesedno razgrabljeni. Cene prenosa se merijo na količino prenesenih podatkov (na KB ali, pregledneje, na MB) in danes obsegajo (spet odvisno paketa) od 10 pa do celo 1000 tolarjev na megabajt (prvi megabajt brez posebne naročnine je ponavadi res zelo zasoljen). Samo za primerjavo - cena priklopa ISDN (pri internetnih ponudnikih s telefonsko številko 0889) je 4,5 tolarja (oz. 2,5 tolarja v nižji tarifi) na megabajt (preračunano glede na hitrost prenosa).

    Nadzorni program za kartico UMTS Globe trotter je pregleden in ga je enostavno uporabljati.

    Hitrosti v praksi

    Hitrost odpiranja nekaterih spletnih strani in hitrost prenosa FTP.

    Za primerjavo hitrosti prenosa smo si omislili prenosni računalnik, telefone Sony Ericsson Z1010 (UMTS) ter Nokia 6230 (EDGE) ter kartico PC Card Option Globe Trotter Fusion (UMTS). Kartica za povezovanje EDGE ni na voljo ali, če smo natančnejši, model, ki so ga preizkušali na Simobilu, menda ne deluje tako kot bi moral, zato ga ni naprodaj. Za primerjavo smo vzeli še starejši telefon Nokia 6310 in z njim izmerili hitrost GPRS v Mobitelovem omrežju. Telefone (razen slednjega, ki smo ga povezali prek IrDa) smo na prenosnik povezali s podatkovnim (USB) kablom, da bi kar se le da odstranili morebitno upočasnitev zaradi brezžične (bluetooth, IrDa) povezave.

    Za merjenje hitrosti prenosa smo uporabljali protokol FTP (prenašali smo datoteko dolžine 1 MB), izmerili pa smo tudi čase, ki so potrebni za odpiranje nekaterih spletnih strani - www.monitor.si (224 KB), www.hotmail.com (82 KB) in spletni vmesnik do elektronske pošte MS Exchange 2000 (600 KB).

    Meritve smo izvajali v Ljubljani, in sicer na dveh krajih - na Trubarjevi (v našem laboratoriju) in na Viču, pri tovarni Ilirija. Izkazalo se je, da so izmerjene vrednosti na obeh lokacijah približno enake, zato nismo objavljali podvojenih vrednosti.

    EDGE

    Nokiin telefon 6230 se je izkazal kod dober komunikacijski pripomoček, saj je bilo povezovanje hitro in enostavno. Kljub temu se nam je enkrat sredi prenosa podatkov sam od sebe znova zagnal (resetiral). Zanimivo, da smo imeli podobno težavo tudi z GPRS modelom 6310. Zlobneži bi verjetno rekli: "Eh, Nokia!"

    Telefon zmore vzpostavitev povezave prek štirih časovnih oken in torej teoretično hitrost do 236,8 Kbit/s, vendar se je nam vedno povezoval le s tremi (ta podatek je moč videti, če ima telefon vklopljen poseben sledilni način, ki pa je plačljiv). Kljub temu da je imela mobilna celica v naši bližini prosta vsa štiri okna. V praksi smo s prenosom FTP dosegali povprečne hitrosti okoli 120 Kb/s, pri čemer je hitrost prenosa zelo nihala - od le 20 Kb/s pa do največ 160 Kb/s. Monitorjeva spletna stran se nam je v povprečju odpirala 25 sekund, prav tako Hotmail, spletni vmesnik do Exchangeove spletne pošte pa minuto in 20 sekund.

    UMTS

    Komunikacija prek UMTS se nekoliko razlikuje od EDGE, saj je sistem očitno tak, da hitrost prenosa povečuje postopoma. Sony Ericsson Z1010 je v začetku začel s hitrostjo 60 Kb/s, šele po približno desetih sekundah pa je dosegel polno hitrost 384 Kb/s (testni program občasno sporoči celo več kot 400 Kb/s, toda to je zagotovo napaka). Hitrost prenosa ni bila stalna, temveč je nihala, a za veliko krajši čas kot pri povezavi EDGE (glej grafikon). Vseeno je zaradi nihanja povprečna hitrost kar nekaj nižja od največje - namerili smo 273 Kb/s. Vsekakor zelo spodobna hitrost, ki je več kakor dvakrat višja od dvokanalne ožičene povezave ISDN! Hitrost v nasprotno stran je največ 60 Kb/s, www.monitor.si se je odpiral 15 sekund, Hotmail 18 sekund, spletna pošta Exchange pa 50 sekund.

    Kartica Fushion Globe Trotter (UMTS).

    Zanimivo, da se UMTS zelo zaustavi, če en proces podatke prenaša stran od uporabnika, drugi pa druge podatke poskuša vleči k njemu. Hitrost prenosa k uporabniku je bila v tem primeru le 140 Kb/s, kar je kar precejšnja upočasnitev, čeprav je logično, da protokol FTP potrebuje tudi nekaj povratne pasovne širine, ki smo mu jo na ta način omejili.

    Preizkusili smo še UMTS kartico PC Card, ki poleg UMTS/GPRS podpira tudi povezovanje v omrežja WiFi po standardu 802.11g (54 Mb/s). Zamerimo ji pravzaprav le dokaj veliko anteno, ki je nerodna in hkrati precej večja od podobne kartice GPRS/WiFi (Sony Ericsson GC79). Vgrajen nadzorni program je zgled enostavnosti in preglednost, ker pa ima na seznamu ponudnikov tudi Mobitel, smo se v omrežje UMTS povezali le z nekaj kliki. Hitrosti, ki smo jih dosegali, so na las podobne tistim, ki jih je dosegal telefon Z1010. Kartica je razmeroma draga (če se ne odločimo za katerega izmed dražjih naročniških paketov), a ponuja najboljšo povezljivost ta hip. Povezujemo se lahko prek WiFi, prek navadne CSD (vendar ne tudi povezave HSCD), prek GPRS in, ne nazadnje, prek UMTS.

    Za primerjavo še GPRS

    Naj samo za primerjavo omenimo še hitrostne rezultate, ki smo jih izmerili v navadnem (Mobitelovem) omrežju GPRS. 1 MB velika datoteka se je prek FTP pretakala skoraj pet minut in tako dosegla hitrost borih 27 Kb/s. Naša spletna stran se je odpirala minuto in 20 sekund, Hotmail 51 sekund, Exchangeov spletni vmesnik pa skoraj štiri minute. Na meji uporabnosti, torej.

    Grafikon 5 minut prenosa podatkov po protokolih GPRS, EDGE in UMTS. Prenos je v vseh primerih neenakomeren, toda povprečja EDGE in UMTS vseeno niso slaba.

    Je/bo ADSL za v smeti?

    Nekoliko provokativen mednaslov, odgovor pa je vsekakor - nikakor ne. UMTS sicer veliko obeta, a vsaj zaenkrat je njegova cenovna politika taka, da nikakor ne ogroža cenovno ugodnih "žičnih" širokopasovnih povezav. In jih po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bo, saj bodo ponudniki tiste, ki bi radi imeli stalno brezžično širokopasovno povezavo, po vsej verjetnosti "pokrili" z različnimi modeli WiFi. Če to ne bodo sami ponudniki mobilnih komunikacij, bodo to gotovo njihova hčerinska ali sestrska podjetja (pri nas take ambicije kaže SiOL, v akademski sferi pa podobno počne ARNES).

    Lahko pa rečemo, da UMTS in EDGE dejansko nadgrajujeta tisto, kar je že vpeljal GPRS: možnost povezave v internet, ko smo nekje na poti in daleč od matične žične povezave. Zdaj je taka povezava že prav nesramno hitra in uporabna. Resda tudi draga (še posebej v tujini), a vsaj v poslovnem svetu to ni pretirano pomembno.

    EDGE

    Hitrosti: Trenutne teoretične hitrosti do 236 Kb/s, v praksi povprečje okoli 120 Kb/s.

    Ponuja: Simobil Vodafone, www.simobil.si.

    Podpira: Nokia 6230 - 70.000-75.000 tolarjev, Nokia 3220 - 10.000-15.000 tolarjev, Nokia 3200 - 10.000-15.000 tolarjev. V vse cene je zajeta dveletna vezava na Simobil in so odvisne od izbranega paketa.

    Za: Za gostovanje niso potrebne nove pogodbe (zadostuje gostovanje GPRS), za ponudnika cenejša nadgradnja infrastrukture, nobenih težav s preklopi med omrežji, telefoni so primerno majhni in priročni.

    Proti: Izbira telefonov ni velika, prihodnost standarda ni svetla.

    UMTS

    Hitrosti: Trenutne teoretične hitrosti do 384 Kb/s, v praksi povprečje okoli 270 Kb/s.

    Ponuja: Mobitel, www.mobitel.si.

    Podpira: Sony Ericsson Z1010 - 59.900 tolarjev, Samsung SGH Z105U - 59.900 tolarjev (v paketu z naročnino 15.000 tolarjev na mesec oba le 9900 tolarjev), kartica PC Card Option Globe Trotter Fusion - 69.900 tolarjev (s podatkovnim paketom 19.900 tolarjev). V vse cene je zajeta dveletna vezava na Mobitel.

    Za: Izredna hitrost, na voljo tudi kartica PC Card, telefoni podpirajo video telefonijo.

    Proti: Nekateri telefoni imajo občasno s preklopom v omrežje GSM, telefoni so še vedno veliki in okorni. Gostovanja po svetu se šele vzpostavljajo.

    Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

    Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

    Monitor na Facebooku

    Monitor TV na YouTube

    HRWrFBljAjU

    • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
    • Pošlji