Objavljeno: 24.3.2005 14:31 | Avtor: Samo Kuščer | Monitor Januar 2005

Pet minut miru

Pet minut miru

Sicer velja, da se novo oblast pusti sto dni pri miru, saj se mora šele pokazati, se nekako znajti, ugotoviti, kaj je dobila v roke itd. Naj ne bi bilo korektno, že takoj soočiti jo s kritiko. No, ker pač nikoli nisem bil spodoben in nikoli nisem pristal na to, kaj se sme in kaj ne, z veseljem že kar takoj kritiziram novo oblast.

Kritizirati politike opozicije, ne glede na to, ali so prej opustošili deželo ali ne, in ne glede na to, da se z najnovejšimi notranjimi potezami smešijo čez vse meje (en sam kandidat v najboljšem stalinističnem slogu, množična podpora vodji, ki je popeljal stranko do uspešnega poraza na volitvah, izjemno 'lucidne' ugotovitve lastnih napak ...), je jalov posel, nevreden pravega novinarstva.

No, k sreči nova oblast že takoj na začetku ponuja obilo gradiva za kritiko.

Novi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki po razpustitvi ministrstva za informacijsko družbo prevzema nekaj njegovih obveznosti, je prof. dr. Jure Zupan. Zaposlen (no, do nedavna...) na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, človek z izvrstnim pedigrejem, številnimi objavami, študijskimi in raziskovalnimi bivanji na uglednih inštitutih v tujini, knjigami v tujih jezikih itd., itd. Glavni urednik izvrstnega spletnega časopisa za znanost Kvarkadabra. In tako naprej.

Potem pa beremo magnetogram njegovega odgovora na vprašanje med zaslišanjem pred poslanskim odborom. Vprašanje je bilo razmeroma jasno in kar se da preprosto: "... kateri segment informacijske družbe, kot je zasnovana v okviru evropske komisije, bo pokrivalo vaše ministrstvo? In mogoče samo še za konec vas prosim, da, ker smo slišali, da ste strokovno dobri, podkovani v informiranju, odgovorite na vprašanje, kdo je komisar oziroma komisarka za to področje?"

In odgovor?

Takole: "Sedaj je bilo, segment opreme hardware; recimo gre v gospodarstvo, gospodarski software gre v, se pravi informacijski del gospodarstva gre v gospodarstvo, na ministrstvu za to, ki ga naj bi jaz vodil, bo pa ostala koordinacija. Koordinacija in pa software za softwersko podporo. Te podpore, ki bodo, lahko seveda še, ob tem mislim razvoj in pa Arnes, ki bo moral malo spremeniti svoje delovanje in pa nuditi in biti tisto za kar v resnici je, torej za podporo univerzam in to tako kvalitetno podporo, ki jo sodobne univerze hočejo, ne pa, da se tam ukvarja s prodajo svojih storitev vsakemu kadar pride mimo. Medtem ko pa dejansko pa mreže, sistemi niso propustni tako kot bi morali biti. Drugače pa seveda, je koristno to, pa... To mislim, da je vse."

Če izvzamemo jasno povedano misel, da se bo moral Arnes spremeniti, kar je nova oblast zelo hitro nakazala - in kar niti ni nujno sporno - in če upoštevamo morebitne napake v magnetogramu, vendarle ostaja nelagoden občutek, da je novi (takrat še bodoči) minister namlatil nekaj prazne slame, povedal pa nič. "Koordinacija in softver za softversko podporo"????!!!

Podobno zaskrbljujoča je naslednja Zupanova izjava, čeprav zveni tako 'politično korektno': "...enake možnosti vsem državljanov in državljankam za sodelovanje v globalni informacijski družbi. To je seveda zelo pomembno za hendikepirane, za invalide (poudaril S.K.), ker je to eden od znakov, tukaj mislimo mi posebno težo dati temu zato, ker ravno informacijske tehnologije omogočajo tem ljudem veliko bolj enakopravno in veliko boljše sodelovanje in kvalitetnejše življenje, to je recimo ena od teh reči. In pa seveda predvsem v manj razvitih regijah, ker je v manj razvitih regijah toliko večja potrebna po teh komunikacijskih tehnologijah, zato da se vklopijo v to."

Opa, informacijska družba predvsem za invalide?!! Da ne bo zvenelo prepotentno, naj takoj povem, da iz vsega srca podpiram, da se vse v družbi, ne samo informatika, uredi po meri hendikepiranih, saj bomo šele potem zanesljivo imeli vse urejeno tudi za tiste, ki to niso. A dokler je informatika tako neurejena, da moramo trkati na petero vrat in čakati v treh vrstah za en sam dokument, ki je potem praktično na roko napisan, so floskule o informatiki za hendikepirane pač le floskule za dnevnopolitično rabo.

(Je pa seveda zelo verjetno, da je J. Z. preletel, kaj o informacijski družbi zahteva Evropa, in si je to razlagal malo po svoje. Evropa piše, da je treba pri uvajanju informacijske družbe še posebej paziti, da hendikepirani ne bi bili izvzeti, oziroma se je treba posebej zavzeti zanje. Vendar je povsem jasno, da je informacijska družba namenjena vsem ljudem. Ena od prioritet informacijske družbe v Evropi je splošen dostop do pomembnih javnih storitev. Nihče se ne sprašuje, ali želite opravljati storitve in iskati podatke iz domačega fotelja zato, ker ste hendikepirani, zato, ker ste preprosto leni, ali zato, ker mislite, da je klepet z uradniki, ki vas pošiljajo od Poncija do Pilata, izguba časa in škoduje vašemu mentalnemu zdravju. V Evropi se smatra, da je to vaša pravica, in naj vam država vendar že to ponudi. Naš novi minister pa, če ga ne razumemo napačno, zahteva, da si najprej izpahnete koleno, šele potem boste lahko imeli - recimo - od doma dostop do svojih davčnih podatkov.)

In še: "...problem odprte kode. To je eden trenutno centralnih problemov informacijskega družbe, problem, kako pristopiti k programski opremi in pa k tem odprte kode." ??? Odprta koda ali ne odprta koda je centralni problem informacijske družbe? To nam je pa bivši minister Gantar povsem zamolčal. Sicer je tudi on rad pleteničil o odprti kodi, kakor da se to kaj tiče ministrstva, a kot centralni problem je le ni videl.

Ministrstvo za informacijsko družbo prejšnje sestave vlade nam nikoli ni povsem razjasnilo, kako si predstavlja "informacijsko družbo", in nam informacij definitivno ni naredilo bistveno bolj dostopnih. Če bi sklepali le po odgovorih novega ministra, se nam tudi zdaj še ni treba bati, da se bomo kaj kmalu znašli v informacijski družbi. Je pa res, da je morda vse skupaj le pomota. Če si skušamo razsvetliti stanje na parlamentarnih straneh odbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj, se na zaslonu zasveti Error 404.

Nihče se ne sprašuje, ali želite opravljati storitve in iskati podatke iz domačega fotelja zato, ker ste hendikepirani, zato, ker ste preprosto leni, ali zato, ker mislite, da je klepet z uradniki, ki vas pošiljajo od Poncija do Pilata, izguba časa in škoduje vašemu mentalnemu zdravju.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Kaj se zgodi, če Samsungov Galaxy Z Fold prepognete 200.000-krat?

    Ustvarjalec vsebin tech-it je s prenosom v živo na YouTubu izvedel maratonski test, v katerem je ročno odprl in zaprl Samsung Galaxy Z Fold 7 kar 200.000-krat

    Objavljeno: 8.8.2025 10:00
  • Programerska naloga, ki je ni rešil nihče

    Vsako leto se najboljši dijaki v programiranju na svetu merijo na olimpijadi iz informatike, kjer nastopa tudi slovenska ekipa. Tekmovalci v dveh tekmovalnih dneh rešujejo šest nalog, kodo pa pišejo v jeziku C++. Ene izmed nalog letos ni rešil nihče izmed 330 tekmovalci.

    Objavljeno: 6.8.2025 07:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
  • Xiaomi predstavil pametni ventilator

    Xiaomi je v poletni vročini za evropske trge predstavil Smart Desktop Air Circulation Fan, kompakten pametni ventilator, zasnovan za močan pretok zraka v manjših prostorih. 

    Objavljeno: 6.8.2025 11:00
  • Microsoft bo ukinil enoto GitHub

    Ko je Microsoft leta 2018 prevzel GitHub, se ni nič bistvenega spremenilo, saj je ostal samostojna enota z istim direktorjem. A Thomas Dohmke, ki je od leta 2021čas vodil GitHub, je napovedal odhod iz podjetja, saj ima druge podjetniške cilje. Microsoft zamenjave ne bo iskal.

    Objavljeno: 13.8.2025 05:00
  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji