Pekel in nebesa tehnološkega napredka
Pogled v prihodnost je vedno negotov, a zdi se, da ljudje, sploh v negotovih časih, temu pripisujemo neverjetno težo, le poglejte številne reklame za šlogarice in druge šarlatane. A ker bi bili prevzetni, če bi domnevali, da smo sami kaj boljši, je smiselno na tehnološko prihodnost pogledati z očmi preteklosti.
V teh dneh je minilo 50 let od ene bolj znanih napovedi prihodnosti – Isaaca Asimova, sicer zelo znanega humanista in pisca znanstvene fantastike. (Le kdo ne pozna njegovih treh zakonov robotike?) Asimov je sredi šestdesetih let napovedoval prihodnost Ameriki in ta napoved je zanimiva, ker se častitljivi pisec – za razliko od drugih napovedovalcev – ni ukvarjal s kričavimi napovedmi letečih avtomobilov in teleporti ali vsaj naselbinami na Jupitru, temveč je predvidel zmeren napredek tehnologije. Asimov je v svojih napovedih precej dobro zadel prihodnost, čeprav seveda ni mogel napovedati nekaterih stvari, kot je silovit razmah računalništva in komunikacijskih tehnologij. A njegova napoved je zanimiva še zaradi utemeljenega razmišljanja, kako bo običajni potrošnik uporabljal visokoleteče iznajdbe.
Njegov (v)pogled v prihodnost mi je dal misliti o takih in drugačnih (zlo)rabah novih iznajdb. Nekatere drugačne rabe so zanimive, na primer iznajdba mikrovalovne pečice, ki je bila posledica odkritja, da se čokoladna ploščica v bližini megatrona začne hitro topiti, druge morda ne tako zelo – recimo obnašanje nekaterih atomov, ki se meni nič tebi nič razletijo, kar lahko v velikih zgoščenih količinah povzroči precejšnje opustošenje. Živimo v času strahovitega prodora znanosti in tehnologije v vsakdanje življenje. In čeprav sem sam tehnološki navdušenec, se sprašujem, ali je tak tempo sploh pameten, oziroma ali ni zaradi postranskih rab ali vplivov že postal škodljiv. Seveda lahko nad tem zamahnemo z roko, češ to so marnje moškega srednjih let, a zdi se, da so informacijske tehnologije prav nagnjene k temu, da se jih izkorišča v manj zaželene namene.
Recimo, kaj je Tesla – tisti, ki je izumil radio, in ne oni, ki je po njem le poimenoval avto – vedel, da bo čez nekaj let iz naprav, ki si jih je zamislil, odmeval glasen rock'n'roll, s katerim bodo naši starši parali živce svojim staršem. Ali kaj je sir Sinclair vedel, da bomo Spectrume uporabljali, da bomo po šoli preigravali Manic Minerja namesto delali domače naloge. In ali so izumitelji televizije razmišljali, da se bomo čez nekaj desetletij namesto nad poučnimi oddajami naslajali nad početjem neznancev, ki nimajo povedati prav dosti pametnega, a kaj, ko to počnejo vsem na očem v kakšnem resničnostnem šovu, po možnosti še pomanjkljivo oblečeni in v intimnih položajih.
Danes se zdi še za odtenek huje. Težko je že kupiti palični mešalec brez androida in opekač brez omrežne povezave. Opremljeni smo z računalniki vseh oblik, ki so tako dobri, da bi z njimi še pred desetletjem uspešno vodili manjšo afriško državo. A kako naj mulci resno jemljejo napravo, ki si jo vtaknejo v hlačni žep in prek nje spremljajo, ali so všeč sosedovi punci? Nekritične golote in podobnih šokantnosti je toliko, da se v času Prešernovih nagrad začnem potiho spraševati, ali je LaToya na seznamu dobitnikov? Pa da me ne bo kdo napačno razumel, Prešeren je bil daleč od uglajenega gospoda, njegove pijanske eskapade so bile znane po Ljubljani in širši okolici, a vendar si je vmes le vzel toliko časa in spisal par precej zanimivih zadev, ki nas jih še danes ni sram ponoviti. Si upate kaj takega reči za vaše zapiske na »fb volu?«
A te, četudi močno moteče, stranpoti tehnologije le kažejo na to, kako močno je prodrla v naša življenja. Prvi avtomobili so potrebovali pol stoletja in več, da so jih začeli uporabljati tudi navadni ljudje. Radio in televizija sta to storila že nekoliko hitreje in računalniki še hitreje – v desetletju ali dveh. Internet in z njim omogočena povezljivost z vsakim pa so nas omrežili v nekaj letih. Tako hiter prodor tehnologije po drugi strani verjetno pomeni, da prav vse zamisli še niso prežvečene in je precej uporabnega ostalo skritega za prihodnost. O tem pričajo tudi številni projekti Kickstarter, ki dajejo zagon novim zamislim.
Obenem mladim in ne tako zelo mladim razne ustvarjalne igrače, kot so roboti Lego Mindstorms, Raspberry Pi in GoldieBlox, omogočajo spoznavanje novih tehnologij na igriv in ustvarjalen način, ki smo mu včasih pravili sam-svoj-mojster. In če je verjeti rezultatom naše ankete, je to pri srcu tudi vam bralcem. To tudi kaže, da niste le nekritičen porabnik tehnologij, temveč jih uporabljate tudi za izdelavo novih reči, v kakršnikoli obliki že. Tako se nam ni bati, da bi v prihodnosti ostali brez naših tehnoloških naprav (in, če smo že pri tem, napovedovalcev prihodnosti). Mimogrede, če vam uspe in boste čez kako leto ali pet na Kickstarterju ali pri IPO dobili milijonček ali dva za svoj projekt, se ne bom branil kompleta kock Fischertechnik, ki si ga želim že od malega. No, roko na srce, urednik bi bil zadovoljen tudi z dodatno naročnino ali dvema.
