Panasonic G9

Objavljeno: 24.12.2018 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Digitalni fotoaparati SLR | Revija: Januar 2019

Letos mineva deset let, odkar sta Panasonic in Olympus skupaj splavila sistem Micro 4/3. Pri tem so v Panasonicu poželi presenetljivo veliko uspehov med snemalci videa, Olympus pa je s funkcijami nekoliko bolj meril na fotografe. V Panasonicu so svojo linijo kmalu po začetnih uspehih dodatno razdelili in predstavili modele GH (nazadnje GH5 oziroma nadgradnja GH5S) s še več video-centričnimi funkcijami in zmogljivostmi. Novi G9 pa gre nekoliko v drugo smer, saj spet bolj meri na fotografe, pri tem pa kljub vsemu ohranja tudi solidne možnosti za zajem videa.

Aparat se po oblikovanju zgleduje po večjih DSLRjih, zlasti z močno odebeljenim ročajem na desni strani, ta je prijetne, rahlo ukrivljene oblike. Ohišje je seveda manjše od DSLRjev, je pa odlično uravnoteženo in res dobro stoji v roki. Pri tem velja poudariti, da so Panasonicovi objektivi (in tudi drugi objektivi, narejeni za bajonet štirih tretjin) manjši in lažji od primerljivih objektivov za klasične DSLRje. Aparat ima tako tudi pri rabi daljših teleobjektivov solidno ergonomijo in uravnoteženost.

Kakovost izdelave je sicer odlična, ohišje je izredno kakovostno, narejeno iz magnezijeve zlitine. Na ključnih mestih (predvsem okoli ročaja) je oblečeno v kakovostno gumo, obenem je tudi zaščiteno proti vdoru prahu in vode (oziroma je odporno proti vremenskim vplivom). Seveda to velja le pri uporabi enako zaščitenih objektivov. Kot rečeno, je aparat manjši od primerljivih DSLRjev, obenem je tudi lažji, s 658 grami je primerljiv z vstopnimi DSLRji, a malenkost težji od Olympusovega E-M1.

Zanimivo, da ponuja aparat tudi zaslon stanja na zgornji plošči, desno od okularja. To je sicer stalnica pri nekoliko zmogljivejših DSLRjih, a je pri brezzrcalnikih dokaj redko. Tak zaslon sicer ponujajo aparati s tipalom polnega formata (recimo, pred kratkim preizkušena Nikona Z7 in Z6), a večina brez-zrcalnikov ima premajhna, predvsem preozka ohišja, da bi bilo dovolj prostora za tak zaslon. Vsekakor je to izredno dobrodošlo, saj omogoča, da hitreje preverimo nastavitve fotografiranja, ne da bi ob tem morali vključevati zadnji, glavni zaslon.

Ohišje je zelo dobro opremljeno z nadzornimi elementi. Glavno delo opravi dvojica vrtljivih kolesc, eno pod palcem, drugo za prožilcem. Nadalje imamo na voljo kolesce, ki deluje tudi kot štirismerna tipka s tipko »Meni« na sredini, nad zaslonom je tudi večsmerna krmilna paličica, namenjena predvsem izbiri točke ostritve, z njo se lahko sprehajamo tudi po menijih. Ob obeh teh možnostih imamo tudi tretjo – zaslon, občutljiv za dotik. Deluje kar solidno, tudi napisi na menijih so načeloma dovolj veliki, da jih lahko izberemo s prsti, a mi smo kljub vsemu bolj vajeni uporabe večsmerne tipke ali krmilne paličice (lahko pa prek menijev vsako izmed teh treh možnosti izključimo).

Zaslon je na tečaju in omogoča vrtenje okoli osi, kar je dobrodošlo predvsem pri zajemu videa. So pa, kot pri marsikaterem drugem aparatu, vmesniki postavljeni na levi bok in pri tem nekoliko ovirajo rabo zaslona, ko ga imamo zavrtenega naokoli. Med vmesniki sicer velja omeniti tako vhod za mikrofon kot namenski izhod za slušalke. Digitalni okular je odličen, gre za največji okular na aparatih Micro4/3 doslej. Obenem je tudi zelo odziven, ponuja osveževanje s hitrostjo 120 slik na sekundo. Izredno zanimiva je tudi možnost nočnega načina, kjer lahko za zaslon in (ali) za okular nastavimo le uporabo rdeče svetlobe. S tem manj motimo okolico, hkrati nam občutno manj vpliva na nočni vid (to je izredno koristno pri fotografiji na stativu v nočnih razmerah).

Tipalo ponuja 20 milijonov pik, gre za enako tipalo kot pri modelu GH5. Ob tem ima vgrajeno tudi optično stabilizacijo slike, to premika tipalo in deluje z vsemi objektivi. Omenjeno stabilizacijo so izkoristili tudi za poseben način, v katerem lahko zajamemo fotografije ločljivosti 80 milijonov pik. Gre za to, da aparat zajame osem fotografij, med vsako pa zamakne tipalo za manj kot mikron. Slike nato sestavi v eno, lahko v obliki RAW, lahko kot JPEG. Take fotografije so dejansko zelo ostre, ponujajo pa tudi manj šuma (ta način je omejen do ISO 1600) in natančnejše barve. So pa seveda tudi bistveno večje in napornejše za obdelavo (v smislu strojne opreme), večja omejitev je nujna uporaba stativa, tudi gibanje v fotografiji bo zamaknjeno.

Pri uporabi mehanskega zaklopa ponuja aparat hitrost zajema 12 fotografij na sekundo brez vmesnega ostrenja oziroma 9 z vmesnim ostrenjem. Če preklopimo na elektronski zaklop, se to dvigne na 60 slik na sekundo (brez vmesnega ostrenja) oziroma 20 z ostrenjem. Se pa pri tem bolj opazi učinek vrtečega zaklopa (»rolling shutter«), kjer so zaradi branja podatkov s tipala premikajoči se objekti pogosto zabeleženi, kot da bi stali postrani. Hitrost ostrenja je zelo dobra, sploh pri uporabi sredinske točke (ali sredinskega področja), pri sledenju objekta pa malenkost zaostaja za primerljivo zmogljivimi DSLRji.

G9 je solidno zmogljiv tudi za snemanje videa, čeprav pri tem malenkost zaostaja za bolj namenskim modelom GH5. Ponuja sicer enako ločljivost (4K) pri visokih 60 slikah na sekundo, nima pa desetbitnega videa kot pri GH5, prav tako ne ponuja zajema V-Log. Večina uporabnikov tega sicer ne bo pogrešala (tudi mi nismo), a kljub temu velja omeniti. Kakovost videa je odlična, tudi časovnih omejitev pri snemanju tu ni (čeprav se lahko tipalo še vedno začne pregrevati, v tem primeru bo aparat prekinil snemanje).

Novi G9 je res vrhunski aparat, ki s premišljenimi nadzornimi elementi, izredno kakovostnim in udobnim ohišjem in zgornjim zaslonom stanja meri na zahtevnejše fotografe. Pri tem ponuja tudi dovolj zmogljivosti za tiste, ki snemajo video, slednji že leta cenijo tudi izredno široke možnosti uporabe starih objektivov najrazličnejših izdelovalcev (prek enostavno dosegljivih in cenovno ugodnih adapterjev), to je sicer stalnica formata štirih tretjin. Hkrati je Panasonicov model tudi cenovno zelo smiselno umeščen – tisoč štiristo evrov resda ni malo denarja, a za ta denar dobimo zelo zmogljiv aparat.

Panasonic G9

Digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi.

Ločljivost: Do 51846 × 3888.

Tipalo: Efektivno 20 milijonov pik.

Velikost in vrsta tipala: 17,3 × 13 mm, CMOS.

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 1400 EUR (ohišje).

Za: Kakovost fotografij in videa, kakovost ohišja, hitrost zaporednega zajema, velikost okularja, 4K video pri 60p.

Proti: Ostrenje pri sledenju zaostaja za DSLRji.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki