Pamet za 100 evrov?
Šele z nastankom prvega iPhona so telefoni postali resnično pametni. Toda takrat so postali tudi nesramno dragi. In vendar je mogoče danes veliko »pameti« dobiti tudi za znosno vsoto denarja.
» Kaj smo ugotovili?
300 evrov, kot smo tokrat postavili mejo »cenovne ugodnosti«, je danes v resnici veliko, saj lahko tudi pod njo najdemo že res dobre telefone. Če nas prodajalci vrhunskih telefonov mamijo z modeli, ki stanejo 600, 700 ali celo 1000 evrov, lahko ugotovimo, da bo večina uporabnikov zelo zadovoljna tudi s trikrat cenejšim primerkom.
Morda najprej stavek o tem, kar vemo že vsi. Ali pa tudi ne. Telefone dandanes tako množično kupujemo in hitro menjamo, ker so tako spretno vezani v mobilne pakete mobilnih operaterjev. V resnici niso več subvencionirani, kot so bili včasih, so pa elegantno prodani na kredit. Dvajsetkrat petindvajset evrov se pač sliši veliko manj kot petsto evrov, mar ne? Poleg tega so ceniki operaterjev z množico različnih paketov, možnosti in podmožnosti tako zapleteni, da se tudi tisti kupci, ki se zelo poglobijo, največkrat prav nič ne znajdejo. Samo za zgled – tablice, ki jih je v take pakete težje vezati (ker največkrat nimajo mobilne povezave), prodajajo veliko slabše in predvsem veliko manj pogosto.
Ko smo to razčistili, lahko ugotovimo, da so pametni telefoni danes še vedno draga igrača. Vrhunski modeli, o katerih se največ piše (tako kot se veliko piše tudi o novih Ferrarijih in Porschejih), dosegajo celo cene okoli 1000 evrov. Pa niso zlati, ne. Prvi, ki se je pred leti javno zgražal nad ceno novega iPhona, ki je s petsto dolarji/evri zakoličil spodnjo mejo cen pametnjakovičev, je bil takratni šef Microsofta Steve Ballmer. Menil je, da tako dragih telefonov ne bo nihče kupoval, in se je očitno (zelo) zmotil. No, meja 500 evrov je že zdavnaj znižana, v resnici se lahko s pametjo spogledujemo že od 100 evrov naprej. Ironično je, da imajo tudi na to temo največ povedati microsoftovci, saj so prav njihovi telefoni (t.i. nekdanja_nokia) na tem trgu najcenejši, pa kljub temu še vedno zelo dobri.
Na tokratnem preizkusu telefonov, cenejših od 300 evrov, smo namreč ugotovili, da so Microsoftovi telefoni za tiste, ki potrebujejo le hitro delujoč telefon z nekaj osnovnimi »pametnimi« pritiklinami (e-pošta, fotografiranje, družabna omrežja), odlična izbira. Le privaditi se bo treba na uporabniški vmesnik, ki zelo odstopa od ikonic, ki smo se jih navadili v zadnjih letih. Obenem pa bo vmesnik zelo podoben tistemu, česar ste ali boste deležni na osebnih računalnikih z Windows 8/10.
In če je včasih veljalo, da so Microsoftova Okna pojem glomaznosti in počasnosti, to za telefonska Okna ne velja več (pa morda tudi za namizna ne, če jih primerjamo z zadnjimi distribucijami Linuxa ali z Mac OSXom). To je očitno, ko poskušamo najti telefon z Androidom, ki bi bil enako hiter in odziven, kot je Microsoftova Lumia za 150 evrov – najdemo ga šele pri približno 300 evrih. Pa še takrat je to telefon, ki ga je naredil izdelovalec manj znanega imena in ga prodaja neposredno prek spleta in ne vlaga v oglaševanje, s katerim bi se cena telefona zvišala. Po drugi strani pa je to danes odličen telefon, za kateregakoli s preizkusa cenejših telefonov pred enim letom pa bi bilo to res težko reči.
Da, vzpon »kitajcev« nemara res (še?) ni izpodrinil uveljavljenih blagovnih znamk, kot so Samsung, Sony in HTC (če Apple tu vendarle pustimo ob strani), je pa uporabnikom z manj globokimi žepi približal »pamet«, ki je bila še nedavno rezervirana za tiste, ki jim stotine evrov lažje letijo iz žepov.
