Orel, tu Sokol!

Objavljeno: 27.9.2011 | Avtor: Peter Lombar | Kategorija: Dosje | Revija: September 2011

Dobro stoletje je tega, kar je človeku prvič uspelo brezžično prenesti govor, in čeprav bi se pod odkritje lahko podpisala cela vrsta takratnih izumiteljev (Hertz, Tesla, Braun in drugi), je krona pripadla Marconiju, ki mu je uspelo spojiti vsa dotlej znana odkritja in jih uporabiti v praksi. Rodila se je radijska postaja.

Danes držimo v rokah naprave, ki ne zmorejo prav veliko več od Marconijevih, a so bistveno manjše. "Vokitokiji" so bili še pred časom zgolj v domeni vojske in policije, danes pa so namenjeni vsem, celo otrokom, kot igrače.

Zakonodaja na področju telekomunikacij je silno stroga in do sprejetja sistema PMR praktično ni dovoljevala proste rabe sprejemno-oddajnih enot v civilne, neslužbene namene. Brez ustreznega dovoljenja je v nekaterih evropskih državah dovoljevala le uporabo t. i. CB postaj (Citizen Band), ki pa so velike in okorne in v primerjavi z malimi PMR postajami ("voki tokiji") nič kaj ročne. Mimogrede, CB postaje delujejo v frekvenčnem območju 27 MHz, torej v kratkovalovnem območju, ki je precej občutljivo za atmosferske motnje (statične razelektritve, elektromagnetne motnje, ionosferski e-odboj ipd.), to pa občasno zmanjšuje kakovost komunikacije. Moderni vokitokiji delujejo na ultrakratkem (UHF) frekvenčnem območju 446 MHz, ki ga omenjene motnje manj prizadenejo, a je domet zaradi kratkih anten, malih oddajnih moči in selektivno dušenih sprejemnikov bistveno manjši kot pri CB napravah.

Govori in poslušaj!

Zanimivo je, da se način delovanja vokitokijev v vseh teh letih ni kaj dosti spremenil, naprava je še vedno sestavljena iz sprejemnika, oddajnika, antene in napajalnega modula. Še vedno gre za izmenično enosmerno komunikacijo (ang. simplex), ko prvi govori, drugi lahko le posluša, in nasprotno. Danes, ko smo z mobilnimi telefoni (raz)vajeni dvosmerne komunikacije (ang. duplex), ko lahko hkrati govorimo in poslušamo, je to dokaj nenavadno, pravzaprav kar zastarelo. Izvirni greh gre pripisati enotnemu modulu, ki narekuje frekvenco sprejemnika in oddajnika in je včasih temeljil na natančno brušenem kvarčnem kristalu. Potreben je bil za vsak kanal (frekvenco) posebej. Pravzaprav z enosmerno komunikacijo največ privarčujemo pri akumulatorjih, kjer je oddajnik bolj požrešen od sprejemnika, v resnici pa bi z današnjo digitalno tehnologijo zlahka premostili tudi to tehnološko oviro. Sicer pa enosmerna komunikacija ostaja še iz časa prvotnih vojaških naprav, ko je poveljnik izdal povelje prek zvez in je to moralo biti kratko, jedrnato in jasno, podrejene enote pa so lahko le poslušale in kasneje po vrsti potrdile sprejem povelja. Tako se je razvil nekakšen kodeks komunikacije, ki ga danes še vedno uporabljajo službe, kot so policija, vojska, gasilci, kontrola letenja, službe na morju, varovanje ipd. Kodeks, ki narekuje, da se sporočilo konča z neko ključno besedo, v mednarodni komunikaciji je to ponavadi "Roger!", v slovenski vojski pa se npr. uporablja "Sprejem!". Večina vokitokijev, ki jih je moč kupiti danes, ima vgrajeno možnost t. i. "Roger beep", ki ob koncu vsakega oddajanja odda še specifičen ton, ki sprejemni strani nadomesti govorjeni: "Sprejem!"

Za profesionalce in amaterje

Današnji "PMR vokitokiji" so namenjeni prostemu času, zabavi, rabi na prireditvah, pri športu in povsod, kjer je potrebna poceni brezžična komunikacija in zanesljivost ni najpomembnejša. Naprave nimajo ravno pretiranega dometa zaradi zakonske regulative, pa tudi zaradi tehničnih omejitev. Zakonsko omejeni oddajnik in majhna antena, recimo, pomenita, da si lahko izdelovalci privoščijo tudi manj selektivne "dušene" sprejemnike, saj mora domet sprejemnika ustrezati dometu oddajnika, drugače se kaj hitro pripeti, da nekoga slišiš, a ga ne moreš priklicati.

Imeti tako uravnoteženo "gluhe" naprave, je smiselno tudi zato, ker je na voljo samo osem pogovornih kanalov, in če bi bile naprave superobčutljive z možnostjo priključitve zunanjih anten, bi lahko najbrž vsak poslušal pogovore daleč naokoli in težje prišel do prostega kanala zase. Da bi se izognili navzkrižnim pogovorom in vsesplošnemu kaosu, je (spet) pomagal tudi zakonodajalec, ki določa, da mora biti antena na teh napravah nesnemljiva. To pomeni, da si z dodatnimi ali zunanjimi antenami ne moremo povečati dometa.

Zaradi omejenosti so vokitokiji tudi zelo varčni in delujejo na standardne alkalne baterije ali akumulatorje NiMh vrste AA in AAA. To je praktično. Zmogljivost posameznih NiMh akumulatorjev AA danes že preseže 2700 mAh, kar zagotavlja dolgotrajno delovanje. Nekateri izdelovalci dražjih modelov so se odločili za litijeve akumulatorje, to prinaša manjše mere in predvsem lažjo napravo, lahko tudi samo 75 g. A žal nekateri vgrajujejo nekvalitetne in cenene akumulatorje, ki po več kot sto polnjenjih povsem omagajo in si je treba omisliti nove. Ker pa gre za nestandardne mere, je treba kupiti točno določene znamke akumulatorjev. To je v primerjavi s cenejšimi in težjimi akumulatorji vrste AA in AAA dražje in bolj zapleteno.

Večina voki tokijev uporablja AAA akomulatorčke NiMH. Le redki (in dražji) se odločajo za litijeve modele.

Omejitev le na osem kanalov se sliši huda, čeprav zaradi majhnega dometa in nestalne komunikacije v resnici ni. Kljub temu se je večina izdelovalcev odločila dodati funkcije selektivnega klica sprejemnika CTCSS (Continuous Tone-Coded Squelch System) in DCS (Digital Coded Squelch). Gre za sistem, ki s pomočjo podtona proži vnaprej nastavljene sprejemnike, a vedno na enem od osnovnih kanalov. Sprejemnik, ki ima nastavljen drug podton, pogovora ne bo slišal. Sliši se dobro, predvsem takrat, ko je vseh osem kanalov zasedenih, a je slabost tega sistema interferenca oziroma motnje bližnjih naprav, ki hkrati oddajajo na istem kanalu.

Za spretne: Nelegalne vode

V spletu mrgoli slik predelanih vokitokijev PMR - da bi povečali domet. Najpogosteje je predelan antenski sistem, kjer je na ohišje dodan priključek BNC, na katerega je možno povezati zmogljivejšo anteno. Spretnejši znajo predelati močnejše radioamaterske ali službene postaje tako, da sicer delujejo na frekvenčnem območju PMR, vendar z močjo 5 W ali več in z dobrimi antenami. Seveda tako početje ni dovoljeno in kršitelje lahko doleti odvzem opreme in plačilo kazni.

Večina naprav PMR je opremljena tudi z možnostjo prostoročne glasovne oddaje (t. i. funkcija VOX). Oddajanje aktiviramo tako, da namesto uporabe tipke za oddajo PTT (Push-To-Talk), govorimo v mikrofon radijske naprave in ta samodejno vklopi in izklopi oddajnik, ko nehamo govoriti. Funkcija je praktična, ko imamo roki zaposleni s čim drugim (npr. plezanje), a je slabost "VOXa", da ga lahko aktivira katerikoli zvok iz okolice tudi takrat, ko tega ne želimo. Mimogrede, uporabniki tako prostoročno oddajo poznajo tudi kot funkcijo "baby-phone".

Za različne modele je na voljo še precej bolj ali manj uporabne dodatne opreme, kot so zunanji mikrofoni, slušalke, polnilci, torbice in celo nevidni naglavni seti, kot jih uporablja "huda varnostna služba pomembnih ljudi", vendar: pozor, PMR frekvence lahko vedno posluša tudi sosedov mulc iz drugega nadstropja, zato sporočanje pomembnih diplomatskih not raje prepustite profesionalcem. Vokitokiji PMR torej niso namenjeni pogovorom, ki odločajo o pomembnih zadevah, za slednje so na voljo sodobni in zapleteni komunikacijski sistemi. Mišljeni so za zabavo, konjiček, šport in prosti čas.

Kaj je na voljo

Na slovenskih policah so na voljo vokitokiji v cenovnem razponu od 20 pa do 400 evrov par. Višjo ceno običajno pogojuje priznana znamka iz sveta telekomunikacij, ki zagotavlja boljše komponente in robustnejšo izdelavo. Pri napravah, ki jih bomo uporabljali na smučiščih, pri plezanju v različnih temperaturnih okoljih ali na morju, kaže verjeti "imenu" in odšteti kak evro več, če pa se odločamo in kupujemo zabavne igrače za otroke, lahko posežemo tudi po cenejših izdelkih. Sledi preizkus nekaj modelov, ki smo jih nabrali v eni izmed slovenskih trgovin, in enega, ki smo ga kupili v Veliki Britaniji oziroma v britanskem Amazonu.

Za zahtevne: Kaj je sistem PMR?

Sistem PMR446 (Personal Mobile Radio) je bil v Evropi predstavljen leta 1999 in je v osnovi zelo podoben predhodnemu ameriškemu standardu FRS (Family Radio Service), dovoljuje pa prosto uporabo sorazmerno poceni ročnih oddajno-sprejemnih naprav ali, po domače, vokitokijev. Sistemu PMR je namenjeno frekvenčno območje 446 MHz, omejen je na osem kanalov, FM (frekvenčno) modulacijo s pasovno širino 12,5 KHz in največjo izhodno moč oddajnika 500 mW. Za uporabo PMR radijskih postaj ni potrebno radijsko dovoljenje in to ima poseben čar.

Domet teh naprav na odprtem vidnem območju lahko seže nekaj kilometrov daleč ali pa samo borih sto metrov v zaprtih prostorih, odvisno od zgradbe materiala ovir. Nekateri previdni izdelovalci ne oglašujejo dometa, drugi pa na veliko pišejo o petih kilometrih. Prvi raje navajajo podatek o moči oddajnika, ki tako ali tako že zakonsko ne sme presegati 500 mW. A tudi ta podatek pri večini ni ravno točen, saj dejanska moč, izmerjena na anteni, redko preseže vrednost 200 mW RF moči. Zdi se, da izdelovalci navajajo kar moč, ki jo taka naprava potrebuje za delovanje, torej skupaj s porabo celotne naprave. A domet se, tudi če bi moč oddajnika ustrezala navedbam, ne bi kaj bistveno povečal, saj je v celotni navezi najpomembnejša antena naprave, ki visokofrekvenčno energijo pretvori v elektromagnetno valovanje, in nasprotno.

Antena mora seveda ustrezati valovni dolžini sprejemno/oddajne frekvence. V našem primeru je frekvenca PMR naprave 446 MHz in če hitrost elektromagnetnega valovanja delimo s to frekvenco, dobimo valovno dolžino ("lambda") približno 67 cm. S tako dolgo anteno bi tako napravo težje imenovali "ročna", zato izdelovalci uporabljajo krajše (lambda/16) paličaste antene, kar znese približno dobre 4 cm dolžine in tako seveda zmanjšan domet naprave. Da, pri snovanju naprav imajo izdelovalci pred očmi predvsem kompaktnost in majhne mere, pa tudi če zaradi tega trpi domet.

Naprave uporabljajo analogno frekvenčno modulacijo (FM), tako lahko slišimo ali prisluškujemo vsem pogovorom, če smo s sprejemnikom na ustreznem kanalu in v dometu naprav. Digitalno šifriranje govora lahko pričakujemo pri novejših digitalnih dPMR napravah s FSK modulacijo, vendar so te naprave še v razvoju in tudi o algoritmu kripto zaščite ni dosti znanega. Najbrž pa bodo digitalne naprave presegle okvir povprečne cene analognih PMR naprav.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki