Olympus FE-300
Videti je, da se obsedenost s svetlobnimi pikami nadaljuje. To potrjuje tudi Olympusov novi model iz serije FE, ki ima tipalo z ločljivostjo celih dvanajst milijonov svetlobnih pik. Uporabnikom, ki so jim namenjeni ti žepni aparati, take visoke številke nič ne koristijo, prej nasprotno. Fotografije, posnete pri največji ločljivosti (4000 × 3000), zasedejo vsaj 4 MB prostora, nekatere pa tudi do 7 MB. Tudi pregled na računalniku traja dlje, saj povprečen računalnik potrebuje kar nekaj časa, da prikaže tako velike fotografije, tudi obračanje posnetkov lahko traja kar nekaj časa.
Sam fotoaparat deluje kompaktno in dobro, sodi med najmanjše žepne modele. Zadnjo stran krasi povprečno velik zaslon diagonale 6,4 centimetra, katerega ločljivost je solidnih 230.000 pik. Nad njim imamo malce prenizki tipki za menjavo med ogledovanjem fotografij ter samim fotografiranjem, na desni strani pa funkcijske tipke ter kolesce za menjavanje načinov delovanja. To je sicer dobrodošlo, le postavitev ni najbolj posrečena, saj je kolesce pomaknjeno stran od roba, to pa pomeni, da ga malce teže vrtimo. Tako kot pri nekaterih drugih modelih serije FE moramo tipki za dostop do menuja in za brisanje posnetkov pritisniti točno na sredini.
Z večino nastavitev opravi kar sama avtomatika (večinoma kar uspešno), nastavimo lahko le temperaturo beline in občutljivost ISO, pa še to ne pri vseh programih. V nekaterih programih, kjer se uporablja visoka občutljivost ISO, pri največji ločljivosti ne moremo fotografirati, Olympus nam ločljivost avtomatsko zmanjša na 2048 × 1536 pik. Primer sta program proti tresenju (aparat sicer nima stabilizacije slike) in program "sveča". Najvišja vrednost ISO, ki jo aparat še lahko uporablja brez zmanjševanja ločljivosti, pa je 1600.
Kakovost fotografij je za ta razred malce nadpovprečna, za kar je po našem mnenju odgovoren razmeroma dober objektiv. Ta je pokazal res majhna geometrijska popačenja, malce bolje se odnese pri največji goriščni razdalji kot pri najmanjši. Barve so žive in pravilne, tudi ostrina je solidna. Šum postane moteč šele pri višjih vrednostih ISO, čeprav se ga opazi že pri ISO 400. Dodana je tudi funkcija prepoznavanja obrazov, ki jih izostri in pravilno osvetli.
Aparat je torej namenjen vsem, ki se ne mislijo ukvarjati preveč s samimi nastavitvami in želijo le fotografirati. Tako kot pri starejših Olympusih so dodani tudi slovenski menuji, na voljo pa je tudi vodič, ki nas vodi do želenih rezultatov. Škoda le za pretiravanje z ločljivostjo tipala; ne moremo se namreč otresti občutka, da je ravno zaradi tega cena tako zasoljena.
Olympus FE-300
Razred: Žepni.
Efektivna ločljivost tipala: 12 milijonov pik.
Tehnične lastnosti: Objektiv 35-105 (35 mm. ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4,7; ostrenje 0,6 m-neskončno (10 cm makro); domet bliskavice 6,1 m; ISO: samodejno (64-3200) ali ročno.
Tehnična zmogljivost: 8.
Kakovost fotografije: 6.
Zasnova aparata: 6.
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Cena: 331 EUR.
Za: Preprosta raba, tanko ohišje, slovenski menuji.
Proti: Ergonomija gumbov, cena.
