OLPC na zahodu

Objavljeno: 29.1.2008 10:28 | Avtor: Grega Šimenc | Kategorija: Preizkusi | Revija: Februar 2008

OLPC - One Laptop Per Child je pobuda, s katero bi vsemogočni zahod rad računalniško opremil in opismenil države tretjega sveta. O njej smo že večkrat pisali (tudi tokrat, med mnenji na zadnjih straneh), zato si tokrat oglejmo dejanski preizkus prvega računalnika OLPC.

Na prvi pogled gre za dokaj simpatičen računalnik. Zasnova je preprosta: majhen, 7-palčni barvni zaslon LCD, ki ga lahko tudi izklopimo in prikazovanje prepustimo drugemu, sivinskemu refleksivnemu zaslonu ločljivosti 1200 × 900, ki je viden tudi (pravzaprav predvsem) na močni svetlobi. V zaslon sta vgrajeni dve "ušesci", ki imata dvojno vlogo: kot vzvod za odpiranje prenosnika in kot anteni za vgrajen brezžični vmesnik. Z njim se lahko povezujemo v običajna brezžična omrežja WiFi, možno pa je tudi povezovanje v posebna "mesh" omrežja, sestavljena iz drugih računalnikov OLPC. Prek take povezave lahko delimo programje, ki teče v računalniku: risarski pripomoček, program za instantno sporočanje ipd. Računalnik sicer omogoča priklop zunanje opreme USB (trije vmesniki), na voljo pa je tudi zvočni vhod/izhod (mikrofon je sicer že vgrajen v zaslon). Skok v notranjost razkrije, da celoto poganja AMDjev nizkonapetostni procesor Geode pri hitrosti 433 MHz, ki mu dela družbo 256 MB delovnega pomnilnika, operacijski sistem in uporabniški podatki pa se shranjujejo na razmeroma skromnem 1 GB vgrajenega bliskovnega pomnilnika (flash).

V računalniku teče prirejena različica Linuxa z imenom XO, ime grafičnega vmesnika pa je kar "Sugar". Precej obsežen seznam priloženih aplikacij obsega spletni brskalnik, program za ustvarjanje preprostih ritmov glasbe TamTam, instantno sporočanje, nekaj igric, pa tudi video snemalnik, ki zajema sliko prek vgrajene spletne kamere. Vse, kar ustvarjamo na računalniku, se zapisuje v dnevnik, ki si ga pozneje lahko ogledamo (npr. odrasli lahko nadzorujejo, kaj počne otrok). Tisti malo bolj napredni uporabniki bodo veseli bralnika RSS, na voljo pa je tudi program z nenavadnim imenom Pippy, ki predstavlja preprosto orodje za programiranje v programskem jeziku python. Bolj kreativni pa bodo seveda lahko tudi risali (Turtle Art) ali pisali (Write). Če tudi to ni dovolj, pa je tu še možnost namestitve dodatnih programov prek interneta; seznam dodatkov se iz dneva v dan širi po zaslugi prijateljev projekta OLPC, ki zanj (brezplačno) razvijajo programsko opremo.

V praksi se računalnik obnese precej povprečno. Kakovost izdelave je nekako v zlati sredini. To je glede na (nizko) ceno samega računalnika pravzaprav pričakovano. Manj navdušujoča je hitrost delovanja, saj zagon sistema traja približno 2 minuti, pa tudi večina programov potrebuje skorajda minuto časa po zagonu, preden se prikaže na zaslonu. Polna tipkovnica QWERTY je izdelana iz gumijastih tipk, ki jim morebitno škropljenje ne bo prav nič škodilo. Škoda le, da so tipke precej majhne, tako da več kot dvoprstno tipkanje ni praktično. Baterija naj bi vzdržala okrog 5 ur dela brez polnjenja, a to je odvisno predvsem od vrste uporabljenega zaslona (barvni LCD oz. črno-beli refleksivni zaslon).

Gre torej za zanimiv preizkus, kako približati "dobrote" zahodnega sveta v obliki takih in drugačnih elektronskih naprav državam v razvoju. OLPC tako pri nas ni na voljo, lahko pa ga za 400 dolarjev kupimo onkraj luže, pri čemer za navedeno ceno v resnici kupimo dva - enega zase, drugega pa z nakupom podarimo ljudem v manj razvitih državah.

Polna tipkovnica QWERTY je izdelana iz gumijastih tipk, ki jim morebitno škropljenje ne bo prav nič škodilo.

Računalnik OLPC

Izdeluje: Quanta, www.quantatw.com.

Prodaja: Ni na voljo v prosti prodaji.

Cena: Okrog 200 dolarjev.

Za: Preprosta oblika in zanimive zmožnosti.

Proti: Počasnost, ni na voljo v prosti prodaji.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki