Obtožbe brez dokazov
»Excel mi je izbrisal podatke.« To so besede, ki jih prej ko slej sliši vsak računalničar. Nekoliko manj vešči uporabniki sicer zamenjajo Excel kar z besedo računalnik, drugi pomešajo vse povprek in krivijo usmerjevalnik, vreme ali Internet Explorer (da, slišal sem že vse troje). Pred leti mi je uporabnica razlagala, kako je računalnik ne mara, a da ga ona vseeno prelisiči. Hvaležen sem, da se podrobnosti ne spomnim.
Ljudje radi podajamo neke pavšalne obtožbe brez dokazov. Za dokaze se je namreč treba potruditi, vložiti nekaj energije, časa, dela. Lažje je enostavno obtožiti računalnik (ali Excel), kot pa se poglobiti v morebitno težavo ali, še huje, v lastno neznanje ali nesposobnost. Sicer pridemo do tega, da se iskanje dokazov prekobaca na računalničarja, ampak ta po vsej verjetnosti tako in tako ne počne nič koristnega (oziroma je vse, kar se tiče računalnikov in nasploh tehnike, njegova domena).
Pred kratkim sem prebral objavo nekoga na Twitterju, kako mu je nekdo razlagal o škodljivosti elektromagnetnih valovanj domačih WiFi naprav in da od zdaj naprej ugašajo domače WiFi usmerjevalnike. Zanimivo, da je znanka zaradi povsem enakih idej začela proti večeru ugašati WiFi na svojem telefonu ... in se v dveh tednih nevarno približala omejitvi pri svojem paketu mobilnih podatkov, saj kljub ugasnitvi WiFija ni zaradi tega nič manj uporabljala pametnega telefona (in Youtuba na njem).
Lažje je enostavno obtožiti računalnik (ali Excel), kot pa se poglobiti v morebitno težavo ali, še huje, v lastno neznanje ali nesposobnost.
Vsak se lahko poglobi v sevanje zgoraj omenjenih naprav in poišče dokaze o njihovi škodljivosti. To vem, ker sem se sam že neštetokrat poglobil v to področje. Sem eden o tistih čudakov, ki pač išče dokaze za argumente. Hkrati sem alergičen na gostilniške debate, kjer kot za stavo padajo teorije zarote, kjer se najhujše bolezni zdravijo z vrači in kjer lahko žičnemu usmerjevalniku očitno dodamo oznako »eko«, saj manj seva od svoje brezžične alternative.
Sumim, da je marsikdo ob pogledu na naslov tega članka sicer takoj pomislil na neke druge, bolj odmevne obtožbe. Seveda govorim o ameriških (beri: Trumpovih) obtožbah proti Huaweiju. Gre še za en primer obtožb brez dokazov. Američani trdijo, da bi lahko kitajska država zlorabila telekomunikacijsko opremo (bazne postaje, usmerjevalnike) tega proizvajalca za vohunjenje. Z dokazi niso postregli, lahko, da jih ima kakšna CIA (ali pa se le zavedajo, kaj vse se da, saj tudi sami obvladajo nam neznane metode vohunjenja), a dokler ne bodo objavljeni, gre za prazne obtožbe narcisoidnega vodje.
Ob obtožbah ene države proti drugi ali in obtožbah proti (zaenkrat) enemu podjetju seveda nimam protidokazov in vprašanje je, kdo jih sploh ima. Seveda se bo Huawei zoperstavil, tako s pravnimi kot z drugimi sredstvi. A tiste bolj vsakodnevne trditve, recimo o škodljivosti WiFija, za te pa lahko najdemo odgovore, podkrepljene z dejstvi in dokazi. Vsem, ki razmišljajo o škodljivosti brezžičnih omrežji, priporočam odličen članek našega Mateja Huša iz poletne številke Monitorja leta 2015. In, ja, na teh straneh lahko preberete tudi preizkus Huaweijevega P30 Lite, za katerega lahko trdim, da ni nič bolj škodljiv ali škodoželjen kot katerikoli drug telefon.