Novice odprte scene: julij 2004
Prispevki za Linux odslej s potrdili
Linus Torvalds in Andrew Morton sta objavila nov način potrjevanja prispevkov za izvirno kodo Linuxa, s katerim bo lažje spremljati, od kod prihajajo in ali v celoti ustrezajo načelom odprte kode. Developer's Certificate of Origin (DCO - razvijalčevo potrdilo o izvoru) naj bi zagotavljal avtorjem prispevkov, da bodo navedeni v drevesni strukturi jedra Linuxa kot legitimni avtorji, hkrati pa preprečeval, da se bi v kodo Linuxa nehote naselila tehnologija, ki je zaščitena s strani komercialnih podjetij.
Torvalds in Morton, ki sta tudi poglavitna skrbnika jedra Linuxa, sta že pozvala vse avtorje, naj pošljejo podpisane certifikate, ki bodo kmalu postali hkrati tudi pogoj, da bo posamezna sprememba uvrščena v uradno jedro Linuxa. Skrbnika sicer trdita, da je bil proces zbiranja prispevkov že doslej transparenten, nadzorovan in pošten, zdaj pa bo tudi bolje dokumentiran. Podporniki Linuxa se s tem želijo zaščititi pred morebitnimi obtožbami, kakršno je znamenito pravdanje podjetja SCO, ki trdi, da je IBM njihovo kodo brez dovoljenja vgradili v Linux.
MIDov razpis za razvoj proste programske opreme
Ministrstvo za informacijsko družbo (MID) je tudi letos pripravilo javni razpis, na katerem bo nagradilo prodorne in kakovostne odprtokodne projekte. Razpis so prvič objavili lani - letos je za denarne nagrade, ki jih bo medresorska strokovna komisija podelila najboljšim trem projektom, namenjenih pet milijonov tolarjev. Natečaj je objavljen na spletnih straneh MID in tam je dostopna tudi vsa razpisna dokumentacija.
Lani se je na razpis prijavilo dvanajst prijaviteljev s petnajstimi različnimi projekti. Nagradili so tri projekte - pripravo distribucije Linux Pingo (društvo Lugos), Linux distribucijo Slo-Tech/GNU (Jure Čuhalev) in lokalizacijo brezplačne pisarniške zbirke OpenOffice.Org 1.1 (Agenda d.o.o.). Letošnji razpis bo odprt do vštevši 28. junija 2004, nagrajeni projekti pa bodo, tako kakor lani, septembra predstavljeni na 3. Linux konferenci v Mariboru.
Novell predstavlja Mono
Novell je predstavil prve rezultate projekta Mono, linuxovske izvedbe Microsoftove arhitekture .NET Framework. Z njim naj bi bilo mogoče v Linuxu in Unixih poganjati programe, pisane za .NET, zgolj z vnovičnim prevajanjem na ciljnem OS. Za zdaj je na voljo preskusna različica, ki obsega navidezni stroj za .NET, potrebne knjižnice z razredi in prevajalnik za programski jezik C#. Novellovemu podjetju Ximian je to uspelo narediti zgolj na podlagi javno objavljenih dokumentov o arhitekturi .NET. Končna različica bo na voljo poleti.
Tudi Computer Associates bo podprl odprto kodo
Po družbah IBM in Sun tudi velikan Computer Associates napoveduje podporo odprti kodi, s čimer želi spodbuditi prodajo storitev. V isti sapi želi spodbuditi razvoj izdelkov, skladnih s svojim portfeljem izdelkov, ter izkoristiti ugoden trenutek, ko se velike družbe vse bolj odločajo za Linux, pri tem pa na novi platformi potrebujejo nova orodja za upravljanje, zaščito in druge funkcije. CA bo program za odprto kodo podprl tako finančno kot tudi z nekaterimi svojimi izdelki, čeprav za zdaj podrobnosti še niso znane.
Mozilla in Gnome skupaj proti Longhornu
Dva izmed najbolj znanih odprtokodnih projektov bosta sodelovala, da s skupnimi močmi ponudita alternativo prihajajočemu Microsoftovemu okolju Windows "Longhorn". Kot je že znano, bo ena izmed poglavitnih značilnosti Longhorna tesna povezanost grafičnega vmesnika in operacijskega sistema s spletnim brskalnikom in spletnimi storitvami. Spletnega brskalnika kot samostojnega programa pravzaprav ne bo več.
Nekaj podobnega zdaj načrtujejo razvijalci, ki pod okriljem odprte kode razvijajo brskalnik Mozilla in grafični uporabniški vmesnik Gnome. Medtem ko Microsoft svojo strategijo temelji na opisnem jeziku XAML (Extensible Application Markup Language) in grafičnem vmesniku Avalon, so avtorji Mozille zopet posegli po pet let stari zamisli Extensible User Interface Language (XUL), ki omogoča nekaj podobnega kakor XAML, a na nekoliko nižji funkcionalni ravni. Upajo pa, da bi s pomočjo avtorjev paketa Gnome standard hitro razvili, predvsem pa tesno povezali z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Po ocenah obeh strani lahko Microsoft celo prehitijo, saj Longhorn ne bo nared pred letom 2006.
