Nikolaj Pečenko: Blogi - občilo prihodnosti?

Nikolaj Pečenko: Blogi - občilo prihodnosti?
Objavljeno: 27.2.2007 02:27 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2007

Prejšnji mesec sem pisal o slovenski blogosferi, tokrat pa bom razmišljal o blogih na splošno oziroma o njihovi (bodoči) vlogi v našem vsakdanjem življenju. Nekateri namreč že vidijo, kako bodo na smetišče zgodovine pometli časopise in revije. Jih bodo res?

O negotovi prihodnosti klasičnega papirnatega tiska se govori že vse od nastanka spleta in prvih spletnih strani, na katerih je lahko vsakdo objavil, kar mu je srce poželelo. A digitalna tehnologija vsaj za zdaj ni imela kakega posebnega vpliva na manjšo porabo papirja. Kvečjemu nasprotno, kajti še nikoli v zgodovini človeštva se ni tiskalo toliko, kot se tiska dandanes.

Digitalna tehnologija morda res še ni načela papirnatega tiska, a marsikdo bo hitro dodal, da so osebni računalniki šele nedavno postali cenovno dostopni vsakomur, pa tudi hitri internetni priključki so se po naših domovih zares razširili šele v zadnjem času. Skratka, tehnologija je šele zdaj dovolj napredovala, da lahko resno ogrozi tisk, ki zaradi vztrajnosti sicer še ne bo izginil kar jutri, a nepregledna množica časopisov in revij v trafikah je le njegov labodji spev.

A pravo vprašanje ni, ali bo splet izpodrinil tisk (in radio ter televizijo, ko smo že ravno pri tem), kajti povsem jasno je, da ga bo prej ali slej. Papir ali splet je namreč zgolj tehnološko vprašanje posrednika med piscem in bralcem in ne vpliva bistveno na vsebino. To besedilo vidim na zaslonu monitorja, v kakšni obliki bo doseglo bralce, pa ni odvisno od mene, temveč od tistega, ki mi je pisanje naročil (in plačal). Verjetno ga boste brali na papirju, a prav lahko bi se znašlo tudi samo na Monitorjevi spletni strani. Enako velja za radijske in televizijske ustvarjalce. Morda se komu dozdeva, da bodo podcasti izpodrinili radio, a ustvarjalcu radijske oddaje je v resnici precej vseeno, v kakšni obliki bo dosegla poslušalce - prek radijskih valov ali kot datoteka.

Zares pomembno vprašanje je, ali bo digitalizacija občil pomenila tudi njihovo vsebinsko spremembo. Ali, povedano drugače, ali bodo množice blogerjev ogrozile poklicne novinarje, kolumniste, publiciste in kar je pač še tistih, ki se dandanes preživljajo s pisanjem v klasična občila. V reviji Time, kjer so nas vse skupaj izbrali za osebnost leta, so očitno prepričani, da bodo. Tako je povsem prepričan tudi marsikateri bloger, pisec teh vrstic pa precej manj.

Med tistimi, ki opozarjajo na previdnost, oziroma svarijo pred pretiranim in nekritičnim navdušenjem, je tudi "izumitelj" spleta, sir Tim Berners-Lee. Novembra lani je v pogovoru za časopis The Guardian opozoril na nevarnost, ki jo za razvoj spleta predstavlja, če nekoliko poenostavim njegove misli, zloraba svobode govora oziroma tiska. Splet je po eni strani res najbolj demokratično občilo, saj v njem lahko vsakdo objavi karkoli, a hkrati je tudi odlično gojišče za sovražni govor, izmišljotine, lažiznanost, teorije zarote, prevare ...

A pustimo zdaj ob strani tiste temne strani spleta, ki so res temne, in si oglejmo, kako naj bi blogi spremenili podobo javnih občil. Mimogrede, morda se kateri od bralcev, ki se spomnijo spleta še iz časov, ko blogov še ni bilo, sprašuje, kaj za vraga je pravzaprav na blogih tako posebnega, da naj bi prav oni karkoli spreminjali. Odgovor je kratek: blogi so enostavni. Saj tudi za izdelavo spletne stran ni treba imeti pilotskega izpita, a pisanje bloga je na moč enostavno početje, ki mu je dejansko lahko kos vsakdo, ki zna vklopiti računalnik, vzeti v roke miško in v spletni brskalnik vtipkati naslov tega ali onega blogerskega strežnika.

Blog torej lahko piše vsakdo in tu in tam kdaj se zazdi, da to tudi res že počne skoraj vsakdo. Toda ali smo zaradi tega kaj pametnejši? Trenutno pri nas velika večina blogov, z nekaj redkimi izjemami, ki bolj potrjujejo pravilo, kot pa nakazujejo smernice razvoja, sodi v razred tistih, ki bi jih lahko označili kot nekakšne male spletne resničnostne predstave. Glede na priljubljenost televizijskih različic bi sicer težko rekli, da je to nezanimiv žanr, a tudi največji zagovorniki blogov se bodo verjetno strinjali, da ti osebni blogi ne predstavljajo kakšne omembe vredne grožnje klasičnim javnim občilom.

Vsak bloger je sicer lahko po naključju priča temu ali onemu pomembnemu dogodku in v tem primeru lahko postane tudi zapis na najbolj dolgočasnem blogu zanimiv. In čim več je blogerjev, tem bolj verjetno bo kdo priča pomembnemu dogodku ali pa bo imel o njem zanimivo insidersko informacijo.

To je načeloma sicer koristno, vprašanje je le, kako bomo do te informacije prišli in koliko si bomo lahko z njo pomagali. Kajti spremljati vse bloge, je seveda nemogoče, tudi če ne obiskujemo vsakega posebej, temveč smo samo naročeni na novice o novih prispevkih. Še več, če nas kot resničnostne predstave ne zanimajo, je kakršnokoli spremljanje blogov, razen tistih nekaj prej omenjenih izjem, zgolj zapravljanje časa, kajti koristne informacije so v njih preredko posejane.

Ali, z drugimi besedami, ko bi radi kaj izvedeli, uporabimo Google, toda v tem primeru je seveda precej vseeno, ali iskani podatek najdemo v blogu, na "navadni" spletni strani, v forumu, na YouTube ali kjerkoli pač. Zanemariti ne smemo niti vprašanja verodostojnosti. Dandanes še tistemu, kar je zapisano v resnih občilih, ne smemo kar brezpogojno verjeti, podatku v naključnem blogu (ali na spletni strani, forumu ...) pa še toliko manj.

Kaj nam potemtakem sploh ostane od množice blogerjev, ki naj bi korenito spremenili podobo javnih občil in upravičili Timeov izbor za osebnost leta? Bore malo. Informacij bo, tudi zaradi množice blogerjev, sicer res čedalje več, a prav zaradi tega brez takega ali drugačnega filtra že dolgo ne gre več. Filter pa so poklicni novinarji, kolumnisti, komentatorji, analitiki, uredniki in kar je še tistih, ki nam nepregledno množico informacij zmanjšajo na razumno mero, prečistijo, nam jo naredijo razumljivo in, vsaj načeloma, poskrbijo za verodostojnost. In ti bodo to počeli tudi po tem, ko se bodo časopisi in revije s papirja preselili v splet.

Brez informacijskega filtra torej ne gre, ljubiteljski blogerji, ne glede na to, koliko jih je, pa to enostavno ne morejo biti. Zbiranje, preverjanje in ločevanje pomembnih informacij od nepomembnih in njihovo posredovanje na zanimiv in razumljiv način je namreč precej težje, kot si predstavlja večina. Zato me tudi ne skrbi, da bi bil zaradi množice ljubiteljskih blogerjev kdaj ob kruh.

Lahko pa se seveda tudi motim.

Brez informacijskega filtra ne gre, ljubiteljski blogerji pa to enostavno ne morejo biti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki