Nasmehnite se …

… sicer se bomo mi namesto vas.

Obdelava fotografije, retuša, je del našega vsakdana že od njenega rojstva. Dodajanje, odvzemanje, popravljanje poznamo že zelo dolgo. V začetku prejšnjega stoletja je bila morda najnaprednejša, najbolj dejavna in … hmmm … revolucionarna Džugašvijeva šola retuše (bistveno bolj znana kot Stalinova velika čistka), kjer so brezštevilni retušerji popravljali, dodajali, predvsem pa odstranjevali neželene »elemente« s fotografij.

Tako kot pred sto leti je »prilagajanje resnice« je še vedno osnovni motiv retuše.

Nova revolucija

Po stoletju pacanja s čopiči, z maskirnimi trakovi in airbrushi je retušerstvo prvo resno revolucijo doživelo šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja z Adobovim Photoshopom. Programček se je v teh trideset in nekaj letih dodobra zasidral v naš vsakdan in postal celo prevzeto občno ime za obdelavo fotografij – fotošopiranje.

Za drugo revolucijo pa bo (oziroma je že) poskrbel umetni razum. Verjetno ni influencerskega (vplivniškega?) telefona, ki ne bi imel vsaj ducat aplikacij za takšno ali drugačno slikovno manipulacijo. Precej bolj skromna pa je izbira orodij za namizne strojčke.

Adobe sicer vztrajno ponuja svoje nevralne filtre, a so ti še vedno v beta vicah, nekem purgatoriju, med slavo in pozabo. To je očitno tudi pri obupnem uporabniškem vmesniku in vztrajnem zavračanju vsaj približno visokoločljivih slik. Vendar to, da se Adobe ni najbolje znašel ob prihodu umetnega razuma, ugotavljamo že nekaj časa. V tej praznini je zato vzklilo nekaj ponudnikov in med zanimivejšimi je vsekakor Anthropics, morda najbolj znan po umetnorazumskem integriranem orodju Zyler, namenjenem virtualnemu pomerjanju oblačil, ki ga uporablja ogromno spletnih trgovin z modo. Med njihovimi namiznikom namenjenimi orodji pa prednjači PortraitPro, ki je trenutno v zavidanja vredni 24. različici.

Ste grdi? Nič zato

Portretna fotografija je skoraj zagotovo najbolj kočljiva med vsem žanri. Pa ne zato, ker bi bila tehnično zapletena ali zahtevala kakšno posebno fotografsko znanje, ampak predvsem, ker je večina portretirancev nezadovoljna z (neobdelanim) rezultatom. Ja, resničnost je kruta. V času, prežetim z nedosegljivimi lepotnimi ideali, s pomanjkanjem samozavesti, z anoreksijo, dismorfobijo in s podobnimi krasotami našega vsakdana, je retuša portreta obvezna.

PortraitPro ponuja kup orodij za zadovoljitev portretiranca s še tako obupnim obrazom. Program ob pomoči analize na portretu najprej poišče ključne elemente obraza, od nosu, ustnic do obrvi in tako dalje, obenem pa določi (biološki) spol in starost.

Upamo, da ločevanje PortraitProja na izključno ženske in izključno moške ne bo sprožilo večjih protestov.

S krivuljami obkroženi osnovni deli imajo vozlišča, s katerimi določamo obliko posameznega elementa ter tudi obrazne poteze in lastnosti. S tem načinom urejamo zelo lokalne in specifične dele glave. Urejanju splošnega videza pa so namenjeni drsniki v paleti desno. Žal so, podobno kot pri Adobovi Camera Raw in vedno več programih, drsniki trdno zasidrani v roletkah na levi in palet ni mogoče poljubno postavljati po namizju.

Drsalnica omogoča presenetljivo veliko nadzora.

Nadziramo lahko praktično vsako obrazno lastnost, od velikosti zenice in odboja luči v očeh pa do napihnjenosti, barve in sijaja na ustnicah. Dodajamo lahko celo nekaj ličil, predvsem okrog oči.

Če svojo slo po retuši držite vsaj približno na vajetih, lahko tudi iz precej slabega portreta ustvarite profesionalno fotko. Nekatere kontrole so sicer precej občutljive in pretiravanje lahko iz slabega portreta naredi izjemno slabega. In tako kot pri vsem v življenju tudi pri korekcijah velja, več je manj. Pri retuši je namreč pomembno, da se je ne opazi, slika mora biti okusno popravljena in vsekakor ne sme biti očitno fotošopirana, saj se utegnete kmalu znajti na Redittovem forumu r/PhotoshopFails.

Naj vas kup orodja in nastavitev ne premami, zadeva gre lahko hitro čez rob.

Ko smo z osnovo zadovoljni, lahko dodajamo, odvzemamo ali prilagajamo moč in lokacijo luči. Skupaj z odstranjevanjem neželenega sijaja na koži lahko portret praktično osvetlimo na novo, četudi je šlo za zgledno postavljeno studijsko postavitev.

Orodje je zelo prikladno predvsem takrat, ko nimamo nadzora nad osvetlitvijo. To je pogosto pri popotniških fotografijah, naključnih posnetkih in tudi pri precej »kontroliranih« porokah. Pri tovrstnih impromptu posnetkih je pogosta težava tudi odboj svetlobe na steklovini, predvsem očalih. PortraitPro ima tudi za to (približno) rešitev. Postopek je sicer enostaven, vendar za umetnorazumsko orodje precej preveč »ročen«. Obenem pa ga ne poskuša izčistiti z odsevom prekritih oči, ampak jih poskuša nadomestiti prek svojega umetnointeligenčnega modela. Zaradi njegove precejšnje skoposti so rezultati včasih obupni.

Z orodjem za popravke barv in luči lahko subjekt osvetlimo povsem na novo.

Med novostmi pa gre pohvaliti umetnointeligenčno orodje za rekonstrukcijo ust in zob. Pri barvni korekciji zadnjih marsikdo pretirava in zobovje je videti kot reflektor v temi. Metoda je priročna predvsem takrat, ko retuša ne pomaga oziroma je ta edini vidni del okostja enostavno nepopravljivo grd. Program zato dejansko zamenja celotna usta skupaj z ustnicami in zobmi ter ponudi štiri osnovne možnosti, ki jih je moč kasneje natančno dodelati.

Ste kadilec od drugega razreda osnovne šole? Nič ne de, rešitev je tu.

Naj se le znajde v vaši fotoorodjarnici

Če se vsaj polamatersko ukvarjate s tovrstno fotografijo in bi res radi, da slike vaših portretirancev ne bodo povzročile zamer, si katerega od retušerskih umetnorazumskih orodij vsekakor omislite. Zelo pri vrhu je tale naš PortraitPro, ki ga je moč dobiti v treh okusih: Standard, ki omogoča praktično vse, Studio, ki dovoljuje uvoz surovih formatov, bizarnega Adobovega DNG in integracijo v Photoshop, ter Studio Max, ki si ga privoščite le, če slike obdelujete paketno (batch processing), saj je to edina nadgradnja.

PortraitPro Studio Max

Izdeluje: Anthropics

Umetnointeligenčni model: difuzijski, lastni

Vmesnik: Discord

Cena: 55 EUR za različico Standard, 100 EUR za Studio, 180 EUR za Studio Max

Za: Izjemna funkcionalnost, takojšne prepoznavanje napak in njihova odstranitev, podpora surovim (raw) formatom, zelo uporabni rezultati. Deluje tudi kot vtičnik za Photoshop (samo Studio in Studio Max).

Proti: Težko uporaben nadzor drsnikov in nasploh neposrečen vmesnik. Če z nastavitvami pretiravate, boste to tudi dobili. Groteskno pretiravanje namreč.