Namesto drobtinic raje kos pogače

Objavljeno: 24.2.2005 15:15 | Avtor: Damir Odlak | Kategorija: Preizkusi | Revija: Marec 2005

Delovanje vsakega operacijskega sistema se ob pogosti rabi sčasoma upočasni. Eden izmed razlogov za to je tudi razdrobljenost datotek na disku.

Ko je še dovolj prostora, se datoteke še zapisujejo na istem delu diska, neprekinjeno in v celoti. Ko se začne disk polniti in so bile datoteke že brisane z diska, nastajajo med datotekami različno velike vrzeli. Nove datoteke se ob snemanju na disk drobijo, ker za bolj zvezen zapis ni prostora. Pri branju takih datotek mora glava diska skakati od enega dela datoteke do naslednjega. Branje razdrobljenih datotek je lahko veliko počasnejše. Pri zmanjševanju razdrobljenosti (defragmentaciji) gre torej za sestavljanje datotek v čim bolj nepretrgan zapis podatkov, kar zahteva fizično prepisovanje podatkov na disku. Med tem načeloma ni priporočljivo poganjati programov, kaj šele zapisovati datotek na disk.

Zmanjševanje razdrobljenosti je praktično nujno opravilo slehernega uporabnika računalnika, če ga želi udobno uporabljati. Praktično vsakemu sodobnemu operacijskemu sistemu je sicer tak program že priložen, vendar so ponavadi zelo osnovni, razmeroma počasni in manj učinkoviti. Uporabniki zato pogosto segajo po drugih programih.

Cilj našega preizkusa je bil izmeriti hitrost delovanja treh programov in poiskati razlike med možnostmi, ki jih ponujajo.

Kako smo preizkušali

Preizkus treh različnih programov za zmanjševanje razdrobljenosti smo opravili z računalnikom s procesorjem AMD Athlon XP 2000+ in 256 MB pomnilnika. Programe smo poganjali v operacijskem sistemu Windows XP z nameščenim drugim paketom popravkov. Uporabili smo disk WDC 400JB izdelovalca Western Digital. Razdelili smo ga na dva razdelka, oba pa smo formatirali s sistemom NTFS. Na en razdelek smo posneli in razdrobili (fragmentirali) za približno 19 GB različnih datotek, približno 1 GB prostora pa smo pustili praznega, da so lahko programi, ki smo jih preizkušali, prenašali in sestavljali datoteke. S programom R-DriveImage smo na drug razdelek posneli sliko vsebine diska, ki smo jo pred vsakim posamičnim zagonom vrnili in tako vsakemu programu zagotovili iste izhodiščne pogoje.

Merili smo hitrost analize stanja podatkov na disku in hitrost zmanjševanja razdrobljenosti (defragmentacije). Za rezultat smo upoštevali čase, ki jih posamični programi sporočajo, razen ko programi niso sporočili želenega podatka. Takrat smo preizkus ponovili in ročno odmerili čas.

Speed Disk

Preizkusili smo različico z oznako 2005. Nastanek Norton Speed Diska sega v daljno preteklost, vse do operacijskega sistema DOS, ko je bil del paketa Norton Utilities, zdaj pa je sam Norton Utilities del paketa Norton SystemWorks.

Uporabniški vmesnik je zelo enostaven, uporaba programa pa zelo preprosta. Omogoča le analizo razdrobljenosti, zmanjševanje razdrobljenosti in časovno nastavitev proženja le-tega. Sicer je na voljo tudi ikona za nastavitve, vendar se pod njo skriva le skop nabor možnosti. Nastavimo lahko, katere datoteke naj se zapišejo na začetek in konec diska in katerih datotek naj program ne premika.

Speed Disk med zmanjševanjem razdrobljenosti diska. Osnovni uporabniški vmesnik omogoča preprosto uporabo programa, na voljo pa je bolj malo nastavitev in možnosti.

Pri nastavitvi časovnega proženja lahko določimo pogostost zaganjanja programa, pa tudi to, ali naj se zmanjševanje razdrobljenosti izvede brezpogojno ali le, če analiza pokaže določen odstotek razdrobljenosti, ki je seveda nastavljiv.

Zmanjševanje razdrobljenosti je bilo najpočasnejše od vseh preizkušenih programov, saj je trajalo več kot pol ure, medtem ko je za analizo razdrobljenosti Speed Disk potreboval 6 sekund. Prikaz rezultata analize in tudi zmanjševanja razdrobljenosti je zelo skop. Kot analizo program sporoči le najosnovnejše podatke, vendar ti nekako zadostujejo, po zmanjševanju razdrobljenosti pa le sporoči, da je končal delo. Tako je za ugotovitev stanja po zmanjševanju razdrobljenosti treba še enkrat pognati analizo trenutnega stanja, ne vemo pa niti tega, kako dolgo je samo zmanjševanje razdrobljenosti trajalo.

Speed Disk je najprimernejši za nezahtevne uporabnike, ki se ne bodo poglabljali v nastavitve in jih ne zanima statistika. Oboje namreč programu manjka. Tudi čas, ki ga potrebuje za svoje delo, ni ravno zanemarljiv.

PerfectDisk 7.0

Tudi PerfectDisk se je izkazal kot osnovni program za zmanjševanje razdrobljenosti diska. Uporabniški vmesnik je preprost, oblikovno zanimiv in prijeten. Program pa se tudi doda med programe za upravljanje računalnika.

PerfectDiskova prednost je predvsem možnost priklopa na druge računalnike. Tako je omogočeno zmanjševanje razdrobljenosti pogonov v celotnem omrežju. Omogočena je izdelava več profilov zmanjševanja razdrobljenosti, tako časovno kakor tudi po izbranih možnostih in računalnikih ter posamičnih razdelkih. Računalnike lahko tudi združujemo v grupe. Dodano je iskanje po definiranih skupinah, profilih, terminih in posamičnih računalnikih, kar omogoča preglednost, če imamo v omrežju veliko število računalnikov. In diskov.

PerfectDiskov uporabniški vmesnik je privlačen in preprost za uporabo.

Zanimiva možnost, ki jo PerfectDisk ponuja, je, da lahko pri časovnem proženju zmanjševanja razdrobljenosti izberemo več razdelkov, nato pa določimo, ali se naj na vseh pogonih odvija hkrati ali na vsaki posebej.

Pri analizi je vsakič prikazal razdrobljenost diska v višini 1 %. Nato smo ugotovili, da gre najbrž za napako, saj je v sosednjem okencu tabele prikazoval z drugima programoma primerljiv odstotek razdrobljenosti.

Tudi PerfectDisk je analizo razdrobljenosti izvedel v pičlih 5 sekundah. Poročilo je podrobno razdelal in prikazal na zaslonu, možno pa ga je tudi shraniti na disk. Za zmanjševanje razdrobljenosti diska si je vzel nekaj več kot pol ure in je tako primerljiv z Nortonovim Speed Diskom.

Program je najprimernejši za uporabnike, ki bodo želeli zmanjšati razdrobljenost v omrežju. Kot smo že omenili, je to njegova največja odlika.

Diskeeper

Preizkusili smo različico z oznako 9.0.511.0. Uporabniški vmesnik programa je oblikovno nekoliko samosvoj. Na levi strani okna je namreč osnovni menu, ki se ob kliku odpre in premakne nižje ležeče izbire navzdol. S tem spominja na razne menuje, ki jih najdemo na internetnih straneh.

Zanimivo, da program nadomesti Oknom priloženi program za zmanjševanje razdrobljenosti diska.

Diskeeperjevi menuji imajo kar malce spletni videz. Program med izvajanjem zmanjševanja razdrobljenosti.

Glede statistike razdrobljenosti diska, pogostosti spreminjanja datotek in podobnega je kar malce preobložen, zanimive pa so možnosti, ki jih ponuja. Tako poleg časovnega proženja po določenem času, na določen dan in v določenem intervalu omogoča proženje programa tudi takrat, ko se zažene ohranjevalnik zaslona. Časovno proženje lahko nastavimo za vsak razdelek posebej, mogoče pa je nastaviti tudi zmanjševanje razdrobljenosti vseh razdelkov v enem koraku. Določimo lahko, ali naj se ta izvede le enkrat ali vsakič, ko je zadoščeno nastavljenim pogojem.

Naslednja možnost, ki jo program ponuja, je zmanjševanje razdrobljenosti diska ob zagonu računalnika. Tudi tu so na voljo številne možnosti. Lahko se zmanjševanje razdrobljenosti zgodi le, ko ročno izberemo vnovični zagon računalnika, lahko ga določimo z datumom in časom, določimo pa lahko tudi nekatere parametre delovanja. Zanimiva je vgrajena podpora prenosnikom, ki omogoča prekinitev dela, če računalnik dela na akumulatorsko napajanje.

Diskeeper je z zmanjševanjem razdrobljenosti celotne particije opravil v pičlih štirih minutah, kar je okoli 7-krat hitreje kot Speed Disk ali PerfectDisk, tudi analiza razdrobljenosti je trajala le dve sekundi. Poročila o opravljenem delu pa lahko na vsakem koraku posnamemo na disk. Treba je poudariti, da je po zmanjševanju razdrobljenosti program sam sporočil, da je stopnja razdrobljenosti 17 %, vendar tudi vnovični zagon programa ni spremenil stanja. Nato smo stanje preverili tudi s programom, priloženem operacijskemu sistemu, in ta je stanje potrdil, hkrati pa izpisal, da na disku ni treba zmanjševati razdrobljenosti. Iz tega bi lahko sklepali, da Diskeeper uporablja popolnoma drugačen algoritem, ki sicer razdrobljenosti ne odpravi v tako veliki meri, zagotavlja pa hitro branje podatkov z diska.

Diskeeper je na voljo v kar štirih izdajah, od izdaje Professional, ki je namenjena rabi doma, pa vse do izdaje Admin, ki je namenjena sistemskim skrbnikom. Komaj ta izdaja omogoča upravljanje računalnikov v omrežju, ki imajo nameščeno eno (katerokoli) od izdaj Diskeeperja.

Optimalna razporeditev

Optimalna razporeditev datotek na disku je zelo ohlapno definirana. Ko je namreč PerfectDisk končal delo in sporočil razdrobljenost datotek v višini 1 %, smo samo za šalo pognali še Diskeperja; ta je pokazal 8 % razdrobljenost. Da je to nečednost uredil, je potreboval 2 minuti in 56 sekund, nato pa sporočil 3 % razdrobljenost. Spet smo pognali PerfectDisk in ta je prikazal 1 %, za urejanje datotek po svoje si je tokrat vzel 19 minut in 41 sekund. Ob vnovičnem zagonu je Diskeeper z njo opravil v 19 sekundah in spet prikazal 3 % razdrobljenost, ob čemer je PerfectDisk vztrajal pri 1 %.

Navedeno kaže na različna pojmovanja optimalne razporeditve datotek. Na nasprotujoče si rezultate pa smo naleteli celo, ko smo opazovali količino prostega prostora na disku.

Sklep

Čeprav je razdrobljenost zapisa na disku problem že od samega začetka, se s spreminjanjem oblik zapisa nanj spreminjajo tudi programi za zmanjševanje razdrobljenosti. Ker je razdrobljenost problem, ki nastane zaradi same oblike zapisa (ta pa je seveda strogo definirana), imajo programi za zmanjševanje razdrobljenosti le malo manevrskega prostora. Razlikujejo se predvsem po algoritmih, ki pa bolj vplivajo na hitrost delovanja kakor na končni rezultat.

Po hitrosti zagotovo vodi Diskeeper, ki je zadano nalogo opravil kar približno šestkrat hitreje kot druga programa. PerfectDisk in Diskeeper sta se izkazala tudi kot orodji za skrbnike omrežij. Diskeeper je tudi prilagojen za različne sisteme in obsega kar štiri edicije, PerfectDisk pa tri. Oba sta na voljo tudi v paketih (Diskeeper v paketu različnih edicij, PerfectDisk pa poleg tega še v paketu večjega števila izvodov), ob čemer je seveda občutna razlika v ceni. Norton Speed Disk se je izkazal kot osnovno orodje, ki pa ga je zelo preprosto uporabiti.

Tabela meritev

Speed Disk

Kaj: Program za zmanjševanje razdrobljenosti diska.

Izdeluje: Symantec Corporation.

Spletni naslov: www.symantec.com.

Prodaja: CHS, www.chs.si, (01) 560 65 00.

Cena: 28.300 tolarjev (za paket Norton SystemWorks 2005).

Operacijski sistemi: Windows 98-XP.

Za: Program je del paketa, ki vsebuje kopico uporabnih programov. Cena.

Proti: Hitrost zmanjševanja razdrobljenosti, skopost ponujenih možnosti.

PerfectDisk 7.0

Kaj: Program za zmanjševanje razdrobljenosti diska.

Izdeluje: Raxco software.

Spletni naslov: www.raxco.com.

Prodaja: Marpol, www.marpol.si, (01) 565 49 10.

Cena: 9200 tolarjev (Workstation), 64.000 tolarjev (Server), 92.000 tolarjev (Exchange).

Operacijski sistemi: Windows XP, Windows 2000, Windows Server 2003.

Za: Cena (predvsem edicije Workstation), preprost vmesnik.

Proti: Hitrost zmanjševanja razdrobljenosti, nadomesti sistemu priloženi program za zmanjševanje razdrobljenosti.

Diskeeper 9.0

Kaj: Program za zmanjševanje razdrobljenosti diska.

Izdeluje: Sunbelt software.

Spletni naslov: www.sunbelt-software.com.

Prodaja: DINAMIK Bovec, www.dinamik.si, (05) 389 60 40.

Cena: 16.900 tolarjev (Professional), 71.900 tolarjev (Standard), 279.000 tolarjev (Enterprise), 35.000 tolarjev (Admin).

Operacijski sistemi: Windows 95-XP, Windows Server 2000, Windows NT.

Za: Hitrost zmanjševanja razdrobljenosti, možnost centralnega proženja zmanjševanja razdrobljenosti.

Proti: Cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki