Najboljši policijski prijatelji

Robote si predstavljamo kot nekaj, kar premore umetno inteligenco, nekaj kar bo v prihodnosti morda celo zavladalo svetu. Toda, roboti so danes tudi nekaj, kar s pridom uporabljajo policije tega sveta. Od usmerjevalcev prometa, do letečih trotov. Od tod do vojaških ubijalnih trotov pa je le še korak…

Zadnji meseci so tudi v zahodni del sveta prinesli že skorajda pozabljeno nasilje, ki sproža zahteve po boljšem varovanju državljanov, četudi za ceno zmanjšanja osebnih svoboščin. Klasično nasilje v zadnjih dveh desetletjih močno upada, vsaj v razvitem delu sveta, zato so evropski teroristični napadi in tudi ameriški medrasni spopadi pravi mali šok. Ta vse več ljudi utrjuje v prepričanju, da je rešitev v vedno večjem neposrednem nadzoru državljanov, najprej njihovih komunikacij in nato tudi delovanja.

Policija je že zdaj uporabljala robotska vozila, predvsem pri ravnanju z morebitnimi eksplozivnimi sredstvi. Ti robotski sistemi so še vedno bolj podobni daljinsko vodenim napravam kot avtomatsko delujočim robotom. Nadzor je voden iz vozila, ki navadno tudi poskrbi za dostavo robota na želeno mesto. Razvoj robotske tehnike pa je opazen tudi pri teh napravah, zato je lani poleti več kot tisoč strokovnjakov za umetno inteligenco in robote, med njimi Elon Musk in Stephen Hawking, podpisalo opozorilno pismo v protest proti napravam, ki bi tarče izbirale avtomatsko in brez človekovega nadzora.

Čeprav policijski roboti ne po sposobnosti ne po stopnji avtomatizacije še niso blizu ED-209 iz zdaj že znamenitega robotsko policijskega filma RoboCop (seveda iz originalne, precej črnoglede Verhoevenove različice iz leta 1987), pa hiter pregled robotov v policijskih rokah prepriča, da imamo opravka s številno in precej raznoliko floto.

Nadzor in reševanje življenj

Najpreprostejši roboti so nekoliko pametnejši semaforji, ki v Kinšasi – glavnem mestu Demokratične republike Kongo, pomagajo miriti promet na najbolj obremenjenih križiščih, saj številne kršitve prometnih predpisov vodijo do velikega števila nesreč in številnih smrtnih žrtev, še posebej v milijonskih mestih s skromno prometno infrastrukturo. Oblasti so zato na ulice namestile semaforje v podobi velikanskih (robo)policistov, ki z zastavicami in kamerami aktivno bedijo nad prometom. Življenja rešuje tudi plavajoči robot Emily, ki so ga/jo razvili na teksaški univerzi A&M, nameščen pa je na grškem otoku Lesbos, kjer sodeluje pri reševanju sirskih beguncev, ki se napotijo čez Egejsko morje v neprimernih in preobremenjenih čolnih. Robot, ki je v bistvu čoln na daljinski pogon, drvi več kot 30 km/h in lahko utapljajočim dostavi vrv v dolžini 600 metrov, s katero jih reševalci potegnejo na varno.

Robo-Guard je poldrugi meter visok robot, ki je bil pred štirimi leti preizkušen v južnokorejskem zaporu Pohang. Opremljen je s 3D kamero in posebno programsko opremo, ki prepozna nenavadno vedenje zapornikov, na primer pretep ali če kateri od zapornikov obleži na tleh. Nadzornik lahko z jetniki tudi komunicira prek dvosmerne komunikacije. Čeprav so Robo-Guarda le preizkusili, pa zadnje novice kažejo, da bo Južna Koreja robote uporabila tudi za varovanje na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 v Pjongčanu. Poleg policijskih robotov bo napredna korejska industrija priskrbela tudi humanoidne robote v tiskovnih središčih in na različnih prizoriščih. Ker pa kitajski sosedje ne morejo brez lastnega robota, so nedavno predstavili AnBot, čigar podoba močno spominja na nekatere televizijske robote. Robot tehta 78 kg, a kljub temu zmore hitrost 20 km/h, kar je dovolj, da zasleduje in morda povozi morebitne osumljence. AnBot je opremljen z zaslonom na dotik, svoje pa doseže tudi z električnim paralizatorjem. Če ta ne zadošča, pa ga po potrebi lahko dodatno opremijo s solzivcem in morda še čim.

Manjši roboti

Nekatere ameriške policijske enote uporabljajo majhnega neoboroženega robota Griffina, ki so ga zgradili študentje iz Clevelanda. Robot meri v višino manj kot 40 cm, pri čemer je opremljen s kamero in lučmi, kar policiji omogoča, da območje delovanja razišče iz varne razdalje. Prednost pred precej večjimi klasičnimi policijskimi roboti je predvsem v tem, da ga je mogoče prevažati kar v avtomobilskem prtljažniku.

Podobno majhen, a precej bolj nevaren je izraelski robot Dogo, ki meri v višino dobrih 30 cm in tehta le 12 kilogramov. Zasnovalo ga je podjetje General Robotics s sodelovanjem izraelske policijske protiteroristične enote. Majhen terenec lahko tiho premaguje številne ovire, povzpne pa se lahko tudi po stopnicah. Dogo je opremljen s kar osmimi kamerami in dvosmerno komunikacijo. Oborožitev predstavljata solzivec in bliskavica, ki začasno onemogočita napadalca. Če pa tudi to ne pomaga, je robot opremljen s pištolo Glock, s katero lahko v le dveh sekundah izstreli pet nabojev.

Še nekoliko manjši je poljski taktični bot z bolj zvenečim imenom Taktyczny Robot Miotany, ki tehta manj kot dva kilograma in ga je mogoče odvreči na prizorišče. Robustni dvokolesnik, ki nekoliko spominja na Segway, je po potrebi opremljen z granatami za omamljanje ali celo z daljinsko sproženim eksplozivom.

Večji roboti

Olimpijske igre v Riu so varovali roboti PackBots tudi pri nas precej znanega izdelovalca gospodinjskih naprav iRobot. PackBots 510 so dodobra preizkušeni roboti, saj so jih na bojiščih Afganistana in Iraka preizkusili več kot 2000. Do trideset kilogramov težak robot je opremljen s štirimi kamerami in 1,8 m dolgo roko, s katero lahko dela s predmeti, težkimi tudi več kot 10 kg. Dvojne gosenice robotu omogočajo plezanje po stopnicah in premikanje s hitrostjo 10 km/h. Roboti so namenjeni predvsem pregledu sumljivih predmetov na daljavo. Čeprav je podjetje iRobot precej uspešno, vsaj po številu na bojišču uporabljenih robotov, pa je aprila letos naznanilo, da odprodaja svoj oddelek za vojaške robote in se bo v prihodnje posvetilo le gospodinjski rabi svojih robotskih pomočnikov.

Konec marca, neposredno po napadu na bruseljsko letališče, je robotsko vozilo nemško-angleške znamke Cobham Unmanned Systems predstavila tudi slovenska policija oziroma njena specialna enota. Slabih 400 kg težko gosenično vozilo tEODor, kar je kratica za Telerob Explosive Ordnance Disposal & Observation Robot, je opremljeno z robotsko roko, ki je sposobna dvigovati tudi 100 kg težka bremena. Čeprav je tEODor namenjen izvidništvu in delu s sumljivimi paketi, ga je mogoče opremiti tudi z različnim strelnim orožjem.

Še nekoliko dlje so šli Južni Korejci, ki so ob vedno vroče demilitarizirano območje med Severno in Južno Korejo namestili polavtomatske robote SRG-A1. Razvilo jih je domače podjetje Samsung in jih opremilo z avtomatsko puško ter opcijskim minometom. Čeprav osnovne funkcije robota nadzoruje človeški operater, je robot sposoben tudi popolnoma avtomatskega delovanja, pri čemer z običajnimi in infrardečimi kamerami sledi (in uniči?) do 4 km oddaljene cilje.

Precej manj robotiziran, a zato strašljivo velik je ameriški BatCat, ki je v bistvu veliko vozilo na daljinsko vodenje, ki losangeleški policiji rabi za varno odstranjevanje bomb, saj teleskopska roka seže 15 metrov daleč. A ker je BatCat sposoben dvigniti tudi dobrih 5 t težka bremena, ga je policija že uporabila za rušenje vrat ali kar celih zidov.

V zraku

Razmah trotov in pomanjkljiva regulacija ter samosvojost lastnikov lahko vodi v posege v zasebnost ali še kaj hujšega. Japonska policija se je lova na trote lotila z lovskimi troti, opremljenimi z veliko mrežo, ki precej grobo onesposobi nezaželene leteče naprave. Še korak naprej so šli v indijski državi Utar Pradeš, kjer je tamkajšnja policija kupila osem-motorne trote Skunk južnoafriškega podjetja Desert Wolf. Opremljeni so tako s solzivcem kot tudi s paintball puško, s katero je mogoče izstreliti 20 barvnih kroglic. Dodatna neubojna sredstva so tudi bliskavica in »varni« laserski žarki, ki dodatno dezorientirajo množice. Seveda trot ne bi bil učinkovit, če ne bi omogočal nadzora s termo in HD kamerama. Ti troti so tako priljubljeni, da je izdelovalec nedavno odprl še dve dodatni tovarni, minimalna količina naročila pa je 50 kosov.

A oborožene trote lahko izdelajo tudi posamezniki. Najstnik iz Connecticuta v ZDA je letos na YouTubu objavil video, kako je »uspešno« preizkusil trota, opremljenega s pravo pištolo. Ker je to izvajal na zasebnem zemljišču, je policija ugotovila, da tako opremljen trot niti ni kršil zakonodaje. Verjetno ni treba prav veliko domišljije, da je tu še veliko prostora za izboljšave, recimo uporaba trota za ropanje banke na daljavo.

Etične dileme

Po nedavnem napadu na ameriške policiste v Dallasu so policisti za dostavo eksplozivnega sredstva, ki je na koncu ubilo strelca, uporabili daljinsko vodeno vozilo. Čeprav to zagotovo ni bilo v nasprotju z zakonom, pa se porajajo številna vprašanja. Uporaba daljinsko vodenih vozil namreč omogoča uboje na daljavo in manj človeške preudarnosti pri uporabi orožja, kar se je pokazalo med nemirno in odmevno stavko južnoafriških rudarjev, nad katere so oblasti poslale že prej omenjene trote Skunk. Čeprav so ti opremljeni z neubojnimi sredstvi, lahko ta v izjemnih primerih povzročijo tudi trajne poškodbe ali celo smrt.

Nekritičen odnos lahko privede celo do uporabe takih sredstev za nadzor mirnih demonstracij, na primer političnih nasprotnikov. Obenem se porajajo tudi vprašanja o računalniški varnosti, saj je mogoče vdreti v robotske brezžične povezave, čeprav o tem do zdaj res ni poročil. Hkrati se zdi, da je tudi poimenovanje teh naprav kot robotskih morda varljivo. Trenutno takšne naprave še niso avtonomne in robotske, toda če se navadimo na takšno izrazoslovje, bo tudi preskok v realnem svetu z daljinsko vodenih naprav na prave robote manj opazen. Kakorkoli že, izkušnje kažejo, da je pri uporabi daljinsko vodenih naprav in robotov potreben učinkovit nadzor, ki bo onemogočil erodiranje trenutnega pojmovanja temeljnih človekovih pravic.