Moj mali e-lektor

Objavljeno: 28.11.2006 03:37 | Avtor: Nikolaj Pečenko | Kategorija: Preizkusi | Revija: November 2006

Odkar je slovenski črkovalnik vgrajen v Microsoftov Word, smo se po eni strani kar malce razvadili, po drugi pa skoraj pozabili, da to ni edino orodje, ki nam lahko pomaga pri pravilnem pisanju. V kamniškem Amebisu namreč poleg precej bolj znanih e-slovarjev izdelujejo tudi pravopisni program BesAna.

Začnimo s kratkim skokom v preteklost. BesAna je namreč častitljivo star program, katerega korenine segajo v davno leto 1988. V začetku devetdesetih let je imela resnega tekmeca, ki se ga bodo verjetno spomnili samo starejši bralci. Miha Mazzini, v tistih časih tudi redni sodelavec Monitorja, je namreč takrat napisal Mspell in imel z njim tudi resne namene, a je že tako, da je na majhnem trgu, kot je naš, dovolj prostora le za enega, in ko so se v Microsoftu leta 1994 odločili, da v Word vgradijo Amebisov črkovalnik, je bila Mspellova usoda zapečatena.

Toda vrnimo se k BesAni. Po tem, ko so v Word in pozneje tudi v OpenOffice vgradili slovenski črkovalnik, je kar malce poniknila in marsikdo verjetno sploh ni več vedel, da je (še) na voljo. Resnici na ljubo je treba povedati, da so BesAno nekoliko zanemarili tudi v Amebisu, a nanjo niso pozabili in pred poldrugim letom je izšla povsem prenovljena različica 3.0, ki jo odtlej pridno posodabljajo. Preizkušali smo avgusta izdano različico 3.4, ko boste to brali, pa bo na voljo že tudi 3.5.

Program ima dve zunanji podobi: kot BesAna Mini je samostojen program, v katerega prek odložišča prepišemo besedilo, ki bi ga radi pregledali, kot BesAna za Word pa se vgradi v Wordov pravopisni oddelek in sproti ali na ukaz pregleduje naše pisanje, deluje pa tudi v Outlooku.

Pri namestitvi najprej naletimo na BesAnino lastnost, ki po eni strani Amebisu morda res omogoča, da z njo tudi kaj zasluži, po drugi strani pa greni življenje uporabnikom. BesAno moramo namreč pred prvo rabo aktivirati, bodisi samodejno, če imamo internetno povezavo, ali po telefonu, če je nimamo. To je, dokler se preveč ne igramo z računalnikom, sicer dovolj neboleče, po drugi strani pa je treba ponoviti pri vsaki vnovični namestitvi operacijskega sistema ali korenitejšem posegu na disk.

Po aktivaciji sem torej pognal program, v Wordu odkljukal sprotno pregledovanje slovnice in kmalu ugotovil, da slovnica očitno ne povzroča težav samo šolarjem, temveč je tudi procesorsko precej zahtevna. Delovanje Worda se je namreč, kljub Athlonu 3500+ in gigabajtu pomnilnika, upočasnilo. Ne sicer toliko, da bi pretirano motilo, a dovolj, da sem opazil. Še najbolj se počasnejše delovanje pozna, ko odpremo še nepregledano dolgo besedilo in začne BesAna v ozadju iskati napake. Ko sem za primerjavo v BesAno Mini prepisal za pet strani Monitorja dolgo besedilo, si je za odkrivanje napak vzela kar približno 8 minut.

BesAna Mini "po šolsko" popravi besedilo.

In kaj ji je v tem času uspelo odkriti? Prepoznala je nekaj tipkarskih napak, ki so Wordovemu črkovalniku ušle, ker pač tudi napačno napisana beseda nekaj pomeni. Ko sem na primer malo prej pomotoma napisal, da ima program dva zunanji podobi, mi je besedico dva podčrtala in predlagala dve.

Odkrila je tudi nekaj drugih napak, ki se mi rade prikradejo. Nekajkrat mi je, recimo, podčrtala potrebno in predlagala treba. Opozorila me je, da bi moral namesto vzpodbuda napisal spodbuda. Darwinistično teorijo mi je popravila v darvinistično in sporočila, da se navidez po pravopisu iz leta 2001 piše narazen.

Pri pisanju se mi ne tako redko zgodi, da prsti očitno ne morejo dohitevati misli in zato kakšno črko na koncu besede izpustijo. Namesto s pisanjem sem, recimo, napisal s pisanje, česar navaden črkovalnik ne opazi, BesAna pa me je opozorila na "neujemanje s predlogom". Na neujemanje s predlogom me je opozorila tudi v nekaj primerih, ko se ne morem izgovoriti na prepočasne prste. Odkrila je tudi en osnovnošolsko napačen predlog z, kjer bi moral biti s.

Nekaj tipkarskih napak je našla tudi zaradi "neujemanja s pridevnikom", recimo matematični orodje ali njihovo pravilnosti. Pri pesimizmu je predlagala črnogledost. Nekaj je bilo tudi podčrtanih besed, za katere sicer BesAna ni imela konkretnega predloga, mi je pa dala vedeti, da bi utegnile biti zastarele ali tujke. In ko smo že pri besedah - vanjo je vgrajen nekoliko popolnejši črkovalnik od tistega v Wordu.

Za seznam najdenih napak bi sicer težko rekel, da je bil obširen, a po drugi strani se s pisanjem preživljam že dobrih deset let, vsako besedilo za seboj nekajkrat preberem in bi si verjetno tudi tistih nekaj napak, ki jih je našla BesAna, v resnici ne smel privoščiti. Ni si torej težko predstavljati, da bi uporabniku, ki ni tako vešč pisanja, še precej bolj koristila.

BesAna zna namreč najti še precej drugih napak, ki jih v mojem primeru ni, ker jih pač ne delam. Ugotoviti zna na primer, ali smo morda namesto dvojine uporabili množino, nas opozoriti na manjkajoče vejice, prepoznati napačno zanikanje s tožilnikom in še marsikaj.

Še zdaleč seveda ne zna prepoznati vseh slovničnih napak, in tudi pri tistih, ki jih načeloma pozna, včasih kakšno spregleda. A slovnica oziroma jezik sta tako zapletena, da jima računalniki še dolgo ne bodo povsem kos, zato tega tudi BesAni ne smemo pretirano zameriti. Pomanjkljivosti se seveda razvijalci programa dobro zavedajo in na Amebisovi spletni strani lepo piše, da ni nadomestilo za lektorja.

Precej bolj kot napake, ki jih BesAna ne najde, motijo "lažni preplahi". Največkrat me je po krivem obtožila, da sem morda pozabil vejico, nekaj je bilo tudi napačno prepoznanih neujemanj s predlogom in pridevnikom in sumljivih besed. Pri tem velja opozoriti, da je bilo v nekaterih od teh primerov s slovnico sicer načeloma vse v redu, je pa bil stavek vendarle nerodno zapisan in ga je lektorica (za primerjavo sem namreč imel tudi lektorirane različice besedil) tako ali drugače popravila.

Od vsakega posameznega pisca je torej odvisno, koliko mu bo BesAna koristila. Čim bolj površno pisec pozna slovnico, tem več napak bo odkrila, je pa tudi res, da bo imel tak uporabnik nekaj več težav pri ločevanju zrnja od plev. Če namreč BesAna opozori na manjkajočo vejico, je koristno, da uporabnik ve, ali vejica tudi zares manjka. Na voljo so resda tudi nasveti, a niso vedno dovolj za pravilno odločitev.

Uporabnik lahko označi, katere napake naj BesAna išče.

Tu smo prišli do ključnega vprašanja vsakega preizkusa, namreč o koristnosti oziroma upravičenosti nakupa. Pri tem je, kot vedno, pomembna cena. BesAna je namreč (zelo) drag program. Sodi med tiste, ki jih sploh ne moremo kupiti "za vedno", temveč jih lahko le najamemo in za to plačujemo 26.400 tolarjev letne najemnine. 2200 tolarjev na mesec se morda na prvi pogled niti ne zdi tako hudo veliko, a po desetih letih rabe se bo račun povečal na dobrega četrt milijona.

Kdo si to lahko privošči? Na eni strani seveda vsi tisti, ki imajo dovolj pod palcem, ter oni, ki trošijo državni denar. Različni poslovneži, ki se vsaj približno zavedajo pomembnosti pravilne slovenščine, nimajo pa časa, da bi jim vsako poročilo ali dopis pregledal lektor (ali pa bi morda, kljub opozorilu, da BesAna ni nadomestilo zanj, radi le prihranili), ter taki in drugačni državni uradniki so verjetno med pogostejšimi kupci BesAne. Lažni preplahi jim sicer utegnejo povzročati težave, a za 2200 tolarjev na mesec si vendarle prihranijo marsikatero sramoto zaradi manjkajočih vejic ali, recimo, zanikanja s tožilnikom.

BesAna je namenjena tudi vsem, ki si s pisanjem služijo kruh, od novinarjev in pisateljev do prevajalcev in lektorjev. Za tiste, ki jim pisanje vedno pregleda lektor, je sicer bolj stvar prestiža kot nuje, za lektorje pa je skoraj nepogrešljiv pripomoček. Ker lektorji slovnico obvladajo bolje od BesAne, to sicer ni samo po sebi razumljivo, a v resničnem življenju se izkaže kot odlična varovalka za odkrivanje sicer bolj ali manj banalnih napak, ki jih včasih tudi najboljši lektor, morda v naglici ali zaradi utrujenosti, spregleda. Ali, kot je povedala ena od lektoric: "... me je rešila marsikatere sramote, vpisane v zgodnjih jutranjih urah." To bi moralo biti vsakomur, ki kaj da nase, vredno 2200 tolarjev na mesec.

Je pa 2200 tolarjev na mesec nedvomno preveč za šolarje, dijake, študente, pa tudi za njihove učitelje in še marsikoga, ki bi mu sicer BesAna prav tako koristila. Zato bi bilo še najbolje, ko bi program kupilo ministrstvo za kulturo in v skrbi za pravilnejšo slovenščino vsem omogočilo brezplačno rabo. Nakup bi bil nedvomno cenejši od nakupa enega samega oklepnega osemkolesnika in neprimerno koristnejši.

Preizkusna BesAna

Vas je morda ob branju zamikalo, da bi tudi nad vašim pisanjem bdel e-lektor, pa niste prepričani, ali je vreden svojega denarja? Nič lažjega, na Amebisovi spletni strani dobite preizkusno različico, ki bo vaše pisanje pregledovala mesec dni. V tem času boste lahko dovolj dobro ocenili, ali se vam splača za nadaljnjo rabo programa plačevati najemnino.

Na Amebisovi spletni strani je tudi spletni slovnični pregledovalnik, v katerega prepišete krajše, do 500 znakov dolgo besedilo, sicer pa deluje enako kot prava BesAna. Za vse tiste, ki bi samo tu in tam kdaj radi preverili pravilnost tega ali onega krajšega besedila.

BesAno lahko preizkusite tudi v spletu.

Besana je procesorsko nadvse zahtevna. Navadno tipkanje v Wordu (z vključenim pregledovanjem slovnice v ozadju) zahteva več kot 60 % procesorskega časa zelo močnega procesorja (na sliki Pentium 4 EE 3,46 GHz s Hyperthreadingom; računalnik ima 1,5 GB pomnilnika...).

Amebis BesAna 3.4

Kaj: Slovnični pregledovalnik in črkovalnik.

Izdeluje in prodaja: Amebis, www.amebis.si.

Cena: 26.400 tolarjev na leto, posebne cene za dodatne računalnike in omrežne različice.

Za: Edini slovenski slovnični pregledovalnik, enostavna raba, odkrije dosti napak.

Proti: Precej počasno delovanje, napačna obvestila o napakah, cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki