M je na glavo obrnjen W

Nedavno sta sadove minulega dela, namenjene razvijalcem programske opreme, predstavila tako Google kot Apple. Dogodka sta imela veliko skupnega, novosti pa so bile predvsem v podrobnostih, ki še bolj zlivajo mobilni svet s spletom.

Pri sodobni programski opremi novosti že nekaj let narekuje vedno večja mobilna raba. To pa ne pomeni, da se programi zgolj selijo na mobilne naprave. Najuspešnejši so tisti, ki ponujajo celovite storitve, te pa se razprostirajo od mogočnega zaledja nekje v računskem oblaku pa vse do številnih odjemalcev, ki  so na voljo v različnih oblikah. Mobilna aplikacija za sistema Android in iOS je skoraj neizbežna, spletna pročelja pa so le ena od možnosti izkoriščanja sodobnih računalniških storitev. Ne le, da imajo spletne strani pogosto zmogljivejše dvojnike v obliki aplikacij za priljubljene mobilne sisteme, vse pogosteje so odrinjene v drugi plan. Uporabniki imajo na mobilnih napravah na voljo najrazličnejše dodatke, kot so tipala lokacije ali zmogljiva kamera, ki olajšajo številne načine rabe storitev. Najpomembneje pa je, da so mobilni telefoni z uporabniki praktično ves čas, zato ti upravičeno pričakujejo, da bodo njim pomembne storitve lahko uporabljali udobno, hitro, kjerkoli in kadarkoli.

Uporabniki na mobilnih napravah, ki so najhitreje rastoči segment računalništva, vse več časa prebijejo v aplikacijah in vse manj v spletnem brskalniku. Še vedno seveda uporabljajo splet, le da okno vanj ni več brskalnik, temveč vedno pogosteje namenski programček.

Ta sprememba navad seveda ni obšla Googla, katerega poslovna usoda je neločljivo povezana s spletom. Svoj uspeh dolgujejo velikemu podvigu, s katerim jim je skoraj nepredstavljivo veliko množico najrazličnejših informacij v spletu uspelo posneti, urediti in narediti bistveno uporabnejšo. Kot kaže, pa velike selitve v aplikacije ne bodo opazovali križem rok. Na spreminjajoče se navade uporabnikov bodo odgovorili z najboljšim, kar premorejo.

Googlov soustanovitelj in trenutni šef, Larry Page, je večkrat poudaril, da je zanj najboljši iskalnik tisti, ki lahko odgovori na naše poizvedbe, še preden jih sploh podamo. Skratka, da zna napovedati, kaj potrebujemo, še preden to sami vemo. Pa je kaj takega sploh mogoče?

Živimo v času velikih zbirk podatkov, saj nenehna cenitev računalniške opreme omogoča shranjevanje in obdelavo nepredstavljivo velikih količin podatkov. Razkritja Edwarda Snowdna so le potrdila, kar smo lahko slutili že prej: da je s sedanjo opremo mogoče v realnem času spremljati in analizirati prav vso elektronsko komunikacijo. In računalniška moč se v grobem vsaki dve leti podvoji!

Motivi za tako obsežno obdelavo podatkov so seveda lahko različni. Vedno bodo vladale skušnjave po nadzoru in pravočasnem odkrivanju varnostno ali poslovno zanimivih podrobnosti, a pretvarjajmo se za trenutek, da so nameni obdelave podatkov zgolj dobronamerni.

Če ste uporabniki katere od naprednejših globalnih računalniških storitev, kot je trgovina Amazon, tržnica eBay, družabna Facebook in Twitter ali npr. Google Now, ste verjetno vsaj enkrat že doživeli presenečenje v obliki presenetljivo točne napovedi. Naj gre za zanimive artikle iz trgovine, ki bi jih še lahko kupili, že davno pozabljenega človeka, ki ga poznate, ali podrobne lokacije, kjer ste pred kakšno uro parkirali avtomobil. Računalniškim algoritmom je nekako uspelo prebrati in razumeti vaše navade in vam ponuditi nekaj, kar vam je prišlo prav. Morda je bil kdo ob tem zgrožen, kako veliko ve o njem neki sistem na drugem koncu sveta, a je zanj edina rešitev, da se določeni storitvi odpove v celoti. Najuspešnejše bodo še najprej zbirale uporabniške navade in jih ob pomoči najsodobnejši postopkov odkrivanja znanja v podatkih pretvarjale v vedno nove »vdore v zasebnost«.

A poti nazaj ni. Splet nas že želi spoznati, prepoznati, spremljati in na podlagi naših navad postati precej uporabnejši pripomoček. Vse skupaj se zdaj seli tudi v mobilne sisteme. Poglavitna novost prihajajočega sistema Android M je tako inteligentni pomočnik znotraj mobilnih aplikacij. Razvijalcem ni treba postoriti kaj dosti, omogočiti morajo indeksiranje svojih mobilnih aplikacij, kar je Googlov odgovor na spreminjajoče se vzorce uporabniških navad. Podobno kot Googlovi roboti preiskujejo in organizirajo splet, bo indeksiranje aplikacij omogočilo globlje spoznavanje njihove vsebine in naših navad pri njihovi rabi. A tu se podrobnosti končajo. Mobilne naprave namreč vedo o nas bistveno več kakor shranjeni piškotek spletne strani. V mobilno napravo smo običajno prijavljeni s podrobno izpolnjenim profilom, celoten operacijski sistem pa je prilagojen zbiranju podatkov z najrazličnejših tipal.

Mobilni operacijski sistemi se tako spreminjajo v pravega elektronskega butlerja, z intimnim poznavanjem lastnika, o katerem lahko spletna pročelja le sanjajo. Uporabnost novih storitev bo gotovo fascinantna, a na elektronski oltar bomo morali žrtvovati še nekaj naše zasebnosti. Pomembno je, da se tega zavedamo, a prihodnosti se zaradi tega, vsaj v večini, ne bomo odpovedali.