Kralj omrežij
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Novell je bil ustanovljen leta 1980 v Provu, v zvezni državi Utah, precej daleč od uveljavljenih tehnoloških središč, kakršna je že bila tedaj Silicijeva dolina. Sprva se je podjetje imenovalo Novell Data Systems in je proizvajalo mikroračunalnike. V času, ko je osebni računalnik še pridobival legitimnost v poslovnem svetu, je bila to logična izbira, vendar je bila konkurenca huda, dobički majhni in razvoj drag. Podjetje se je kmalu znašlo na robu propada. A prav ta kriza je privedla do ključne strateške preusmeritve. Eden od inženirjev, Drew Major, je skupaj s svojimi kolegi, pozneje znanimi kot ekipa SuperSet, razvil programsko rešitev, ki bi omogočila povezovanje računalnikov v lokalno omrežje. Zamisel je bila preprosta, a hkrati revolucionarna. Zakaj bi vsak računalnik deloval kot ločen otok, če bi lahko sodelovali, si delili vire in delali kot celota? Iz te ideje se je rodil NetWare – omrežni operacijski sistem, ki je postal srce podjetja in temelj njegovega meteorskega vzpona.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Tehnološka zgodovina je polna zgodb o vzponih in padcih, a le redke so tako poučne, kot je ta podjetja Novell. To je zgodba o viziji, tehnološki dovršenosti, korporativnih napakah, trmastem vztrajanju pri zastarelih modelih in o zamujenih priložnostih v času, ko se je svet IT-industrije spreminjal hitreje kot kadarkoli prej.
Drew Major je z ekipo SuperSet razvil programsko rešitev za povezovanje računalnikov v lokalno omrežje.
Novell je bil ustanovljen leta 1980 v Provu, v zvezni državi Utah, precej daleč od uveljavljenih tehnoloških središč, kakršna je že bila tedaj Silicijeva dolina. Sprva se je podjetje imenovalo Novell Data Systems in je proizvajalo mikroračunalnike. V času, ko je osebni računalnik še pridobival legitimnost v poslovnem svetu, je bila to logična izbira, vendar je bila konkurenca huda, dobički majhni in razvoj drag. Podjetje se je kmalu znašlo na robu propada. A prav ta kriza je privedla do ključne strateške preusmeritve. Eden od inženirjev, Drew Major, je skupaj s svojimi kolegi, pozneje znanimi kot ekipa SuperSet, razvil programsko rešitev, ki bi omogočila povezovanje računalnikov v lokalno omrežje. Zamisel je bila preprosta, a hkrati revolucionarna. Zakaj bi vsak računalnik deloval kot ločen otok, če bi lahko sodelovali, si delili vire in delali kot celota? Iz te ideje se je rodil NetWare – omrežni operacijski sistem, ki je postal srce podjetja in temelj njegovega meteorskega vzpona.
Omrežni operacijski sistem NetWare je postal srce podjetja Novell.
NetWare je bil prvič izdan leta 1983 in je hitro pritegnil pozornost. V času, ko je bilo računalniško mreženje še nekaj eksotičnega, so NetWarove funkcionalnosti, deljenje datotek, tiskalnikov in centralizirano upravljanje uporabnikov predstavljali resnično revolucijo. Največja prednost pa je bila stabilnost. Medtem ko so številni konkurenti ponujali omrežne rešitve, ki so pogosto zmrzovale, bile počasne ali nezanesljive, je NetWare slovel po tem, da je lahko deloval mesece ali celo leta brez ponovnega zagona. To ni bilo pomembno le tehnično, temveč tudi poslovno. V podjetniškem okolju, kjer vsaka minuta izpada pomeni izgubo, je zanesljivost pomenila konkurenčno prednost. Do konca 80-ih let je imel Novell več kot polovico pogače svetovnega trga omrežne programske opreme. Njihovi izdelki so bili prisotni v skoraj vseh večjih podjetjih v ZDA in Evropi. Njihove certifikate, zlasti CNE (Certified Novell Engineer), so delodajalci iskali z istim navdušenjem, kot se danes išče znanje oblačnih platform ali podatkovne varnosti. Podjetje je raslo eksponentno. Njihov rdeče-beli logotip je postal znan v svetu, kjer so se drugi šele učili osnov računalniške povezanosti. V nekem trenutku je imel Novell celo večjo tržno kapitalizacijo kot Microsoft, kar je podvig, ki si ga danes skoraj ni mogoče predstavljati.
A prav v času največjega uspeha so se na obzorju začele zbirati prve sence. Microsoft, takrat že uveljavljen ponudnik operacijskega sistema Windows, je pripravljal lasten vstop na področje omrežij. Leta 1993 so v Redmondu predstavili Windows NT, operacijski sistem, ki je vseboval integrirane omrežne funkcije in je bil zasnovan posebej za poslovno rabo. Čeprav je bil Windows NT sprva manj zmogljiv kot NetWare, je ponujal nekaj, česar Novell ni mogel – enotno okolje. Podjetjem ni bilo več treba usklajevati različnih sistemov za odjemalce in strežnike, vse je prišlo iz ene roke. Poleg tega je znal Microsoft svoj izdelek odlično tržiti, povezovati z drugimi storitvami in ga agresivno potiskati na trg.
Z nakupom urejevalnika besedil WordPerfect in preglednic Quattro Pro so pri Novellu poskušali tekmovati z Microsoftovo pisarniško zbirko Office.
Novell se je poskušal odzvati. Leta 1994 so kupili podjetje WordPerfect Corporation, ki je razvijalo priljubljeni urejevalnik besedil WordPerfect in preglednice Quattro Pro (prej Borland). Z nakupom so želeli konkurirati Microsoftovemu pisarniškemu paketu Office, a so se za ta korak odločili prepozno. Uporabniki so že množično prehajali na Word in Excel, ki sta bila bolj integrirana, enostavnejša za uporabo in sta že delovala znotraj Windows okolja. Poleg tega je bila integracija prevzetih podjetij izpeljana slabo. Ekipe znotraj podjetja so delovale nepovezano, različne kulture podjetij so se teple, razvojni cilji pa niso bili usklajeni. Novell se je znašel v situaciji, kjer je z Microsoftom poskušal tekmovati na več frontah hkrati, a na nobeni ni bil več v ospredju.
SLIKA: Novell4.png SUSE Linux Enterprise Server je bil prepozen, da bi ogrozil Microsoftovo prevlado v poslovnem svetu.
Ko se je proti koncu 90. let Microsoft dokončno utrdil kot vodilni ponudnik omrežnih operacijskih sistemov s strežnikom Windows Server in z imenikom Active Directory, je Novell začel iskati nove poti. Ena izmed teh je bila preusmeritev k odprtokodnim rešitvam in Linuxu. Leta 2003 so kupili nemško podjetje SUSE, takrat enega vodilnih ponudnikov Linux distribucij. S tem so hoteli nagovoriti organizacije, ki so si želele alternativo Microsoftu, a niso zaupale odprti skupnosti. SUSE Linux Enterprise Server (SLES) je skupaj z Novellovim eDirectoryjem in drugimi rešitvami predstavljal dobro zamišljeno, a pozno plasirano alternativo. Če bi Novell ta korak naredil pet let prej, bi morda lahko preusmeril tok zgodovine. A svet se je že začel premikati v novo smer, v internet, mobilne naprave in oblačne storitve. Tradicionalni omrežni operacijski sistemi so postajali manj pomembni. Podjetju so se začele kopičiti tudi notranje težave. Vodstvo se je (pre)pogosto menjavalo, njihove strategije so bile nedosledne, medtem pa so ključni kadri zapuščali podjetje. Leta 2010 je Novell dokončno izgubil svojo samostojnost, podjetje je kupila skupina Attachmate Group, ki je pozneje prevzela še SUSE in druge blagovne znamke. Nekaj let kasneje je vse skupaj postalo del britanskega podjetja Micro Focus. NetWare je bil tiho upokojen, certifikati CNE pa so izgubili veljavo. Skupnosti, ki so nekoč častile Novell kot pionirja, so izginile ali se preusmerile drugam.
Prvi omrežni strežnik za potrebe Monitorjevega Laboratorija – Netware 3.12. Letnik 1996.
Čeprav danes le še redki poznajo Novell ali so ga dejansko uporabljali, njegova zapuščina še vedno živi – ne v izdelkih, ampak v konceptih, ki jih je populariziral. Centralizirano upravljanje uporabnikov, porazdeljeni datotečni sistemi, mrežna avtentikacija, organizacija pravic dostopa, domenska struktura, vse našteto je danes samoumevno, a v času NetWara je bilo radikalno novo. Poleg tehničnih inovacij je Novell oblikoval tudi kulturo strokovnosti. Njihovi certifikati, dokumentacija, podporne mreže in izobraževanja so postavili temelje za moderno IT-industrijo. Ni pretirano reči, da je veliko sistemskih skrbnikov, ki danes delujejo v oblačnih okoljih ali razvojnih ekipah, prve korake naredilo ravno z NetWarom.
Novell je tudi opomin, da tehnična odličnost ni dovolj. Čeprav je bil NetWare v številnih pogledih superioren sistem, je podjetje izgubilo stik s potrebami trga in uporabnikov. Namesto da bi poenostavljali, so komplicirali. Namesto da bi sodelovali, so tekmovali. Namesto da bi poslušali, so vztrajali.
Zgodba Novella je zgodba o izjemni viziji in tehnološkem mojstrstvu, a tudi o slepoti, ki lahko nastopi, ko podjetje verjame, da je njegov položaj nepremagljiv. V hitro spreminjajoči se industriji nihče ni varen. Tudi največji lahko padejo, če se ne znajo pravočasno prilagoditi. A včasih veličina podjetja ne živi v njegovem tržnem deležu, temveč v vplivu, ki ga ima na svet. Novell je danes morda pozabljen, toda svet informacijskih tehnologij je takšen, kot je, tudi zaradi njega. In to je vredno spoštovanja.
