Ko jabolko pade daleč od oblaka

Ko jabolko pade daleč od oblaka
Objavljeno: 28.5.2013 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Mnenja | Revija: Junij 2013

Apple je sinonim za izdelke, ki jih razume in uporablja slehernik. Z njimi nimajo težav ne babice ne otroci ne slovenski politiki. Izdelki z logotipom ugriznjenega jabolka so nadvse priljubljeni in prvaki po opevanosti v spletu. Redkokoga pustijo na cedilu, saj preprosto delujejo. Ker izjeme potrjujejo pravilo, so v Applu naredili iOblak.

Apple seveda ni nezmotljiv in je že v preteklosti znal razočarati privržence. Redko, a vendarle. Nazadnje so na primer ustrelili mimo z zamenjavo Googlovih zemljevidov. Nič bolje se niso odrezali ob splavitvi predhodnika oblačne storitve iCloud. MobileMe je bila skupina naročniških storitev, med katerimi so bile spletna pošta, koledar, oblačna shramba, združeni stiki, varovanje fotografij, sinhronizacija med računalniki, neposredno sporočanje, iskanje izgubljenega telefona in še kaj. Za Apple precej neznačilna pisanost je luč sveta ugledala poleti 2008 in takoj naletela na ogorčenje javnosti. Storitve, ki so v sporočilu za javnost opevale brezšivno povezanost Applovih naprav z uporabnikovimi informacijami in datotekami, so pogorele na vsej črti. Nič ni delovalo, tako kot bi moralo. Znan je odziv pokojnega Jobsa, ki je razvijalce storitve MobileMe takoj poklical k sebi in  vprašal, kaj naj bi počel MobileMe. Ko so mu zrecitirali svojo mantro, jih je nadrl z besedami: »In zakaj, hudiča, potem ne počne tega?«

Prenovljen in preimenovan MobileMe je leta 2011 prišel v povsem nov svet. Oblačne storitve so osvojile srca uporabnikov in navdušile z enostavnostjo in učinkovitostjo. Lep zgled prave smeri je bil (in je še danes) Dropbox. Jobsu je bilo razmišljanje fantov slednjega tako všeč, da jih je želel posvojiti. Ker so ga zavrnili, Jobsu/Applu ni preostalo drugega, kot da iCloud naredi sam. Tekmece je želel prekositi tam, kjer so najmočnejši. Zadali so si nemogočo nalogo, Applov oblak bo za uporabnika najenostavnejši med vsemi sorodnimi storitvami na trgu! Uspelo jim je. Kljub osovraženosti iClouda  mu enostavnosti ne moremo očitati. Vzemimo na primer zmožnost Photo Stream, ki vsako posneto fotografijo nemudoma dostavi na vsako v oblak povezano uporabnikovo napravo. Vse, kar mora posameznik za omenjeno funkcionalnost storiti, je, da pritisne en sam samcat gumb. Photo Stream On ter ščepec čarobnega prahu in že datoteke brzijo s svetlobno hitrostjo po internetnih žicah. Enostavno, a neznansko težko za razvijalce. Ravno tisti čarobni prah greni življenje razvijalcem bolj kot slovenskemu pravosodju procesne napake naših tožilcev.

Za razvijalce je oblak že tako ali tako težava. Kljub isti paradigmi aplikacije in izbrane platforme je sprememba primerljiva s prihodom arhitekture x86 in spleta. Vedno znova se je moral razvijalec prilagoditi in izumiti nov način razvijanja ter postavljanja svojih rešitev. Tako je bilo tudi v primeru oblaka. Applov oblak stvari še dodatno zaplete. Tuji razvijalci norijo, saj njihove aplikacije ne delujejo, uporabniki pa jim zmotno delijo negativne ocene, ker ne vedo, da glavni krivec sedi križem rok v Cupertinu. Težave redno odpravljajo, a je reševanje mučno, včasih celo nemogoče. Uporabniški podatki izginjajo, storitve pa odpovedujejo poslušnost. Krivec je sinhronizacija zbirk podatkov z oblakom, tako imenovani Core Data, ki poskrbi, da so iste datoteke na vseh uporabnikovih napravah. Brezšivna povezanost mobilnih in namiznih naprav, ki so jo tako opevali, terja krvav davek. Podrobnejši pregled uporabljene tehnologije razkrije, da gre v bistvu za dve ločeni stvari. Na eni strani imamo Applove storitve, ki jih vidi uporabnik, na drugi strani pa je vmesnik za programiranje, kot ga dobijo v roke razvijalci. Slednji je daleč od zloščenosti. Za Apple neznačilna zmešnjava omrežnih protokolov in ogrodij, ki so v oskrbi različnih razvojnih skupin znotraj podjetja, se, kar zadeva vzdrževanje, izkaže za misijo nemogoče. Hrošči se redijo na dnevnem redu, saj jih je zelo težko odkriti, še teže pa odstraniti. Če k temu dodamo še pomanjkljivo dokumentacijo, sparjeno z Applovo oholostjo, je mera polna. Kljub razširjenosti Applovega oblaka, uporabljalo naj bi ga več kot 250 milijonov ljudi, se ga razvijalci načrtno izogibajo.

Če pomislimo, koliko milijonov so v Applu zapravili, da je v preteklosti vse preprosto delovalo, oziroma so uporabniki vsaj tako mislili, je vse skupaj precej čudno. Še več dvignjenih obrvi Apple povzroči z ignoranco do razvijalcev. Jobs se je dobro zavedal, da še tako dober izdelek nima možnosti za uspeh brez prave podpore delavcev iz ozadja. Vse razvijalce so obravnavali enako, nosili so jih po rokah in jim odmerili zajeten kos pogače. Privabili so jih mnogo in uspeh ni izostal. Da so prav tuji razvijalci zlate jabolčne kokoši, vidimo, če pokukamo h konkurenci. Kako zelo daleč od uspeha so v taboru Windows Phone in BlackBerry 10, čeprav nimajo slabih operacijskih sistemov niti naprav. Bržkone je Applova neobremenjenost z oblačnim problemom zgolj navidezna, v ozadju pa mrzlično iščejo rešitve. Ena izmed njih je še vedno nakup zdajšnje rešitve. Pa smo spet pri Jobsovih zamislih in kako bolje bi bilo, ko bi jim Apple sledil do črke natančno. Apple ni Google, zato je posnemanje v vsakem pogledu za prvega lahko usodno. Če uporabniki nestrpno čakajo na nov Applov telefon, so razvijalci precej bolj na trnih ob misli, kaj bo prinesla nadgradnja operacijskega sistema. Z iOS 7 se mora precej stvari korenito spremeniti. Med drugim tudi oblačna storitev iCloud. Zdaj ali nikoli.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki