Instaroid
Najprej je bilo Jabolko. Potem je prišel Telefon in na njem se je lepega dne znašel Instagram. In 30 milijonov "ekskluzivnih" uporabnikov je nekega aprilskega dne leta Gospodovega 2012 dobilo družbo v obliki razcapanih hord, ki si drznejo uporabljati androidne naprave.
Instagram je v osnovi družabno omrežje, ki pa je silno zanimivo zaradi nekaterih posebnosti. Ljubiteljem tehnoloških podrobnosti je zanimivo, ker ga razvija nadvse majhna ekipa, pa brez težav deluje tudi z več kot 30 milijoni uporabnikov. Ljubiteljem fotografije je zanimivo, ker ponuja poseben, kvadraten format fotografij in jim dodaja kopico predvsem barvnih učinkov, deloma navdahnjenih s kamerami Kodak in Polaroid iz 60. in 70. let minulega stoletja. Navdih za ime omrežja so našli prav pri Kodakovem modelu Instamatic. Ljubiteljem družabnih omrežij pa je bil Instagram všeč, ker je bil nekakšen ekskluziven klub. Čeprav je bilo slike, izdelane z njim, mogoče deliti v različna družabna omrežja, je bil program na voljo le za naprave iPhone. Skratka - slike je lahko gledal skoraj vsak, ustvarjali pa so jih lahko le lastniki Applovega pametnega telefona.
Instagram je svoje razširjeno omrežje hitro zgradil tudi zaradi omenjene ekskluzivnosti. Čeprav so omejeni s človeškimi viri, bi verjetno lahko ponudili še spletno storitev, ki bi naložene slike obdelala z enakimi filtri in jih objavljala v enakih družabnih omrežjih. A tega pač niso storili. Vendar je Instagram, tako kot npr. Twitter ali Facebook, za uporabnike brezplačna storitev in pridobivanje vedno večjega števila uporabnikov je ključnega pomena za ohranjanje zanimanja vlagateljev in s tem za zagotavljanje virov financiranja. V Silicijevi dolini tudi po nekaj borznih zlomih še vedno velja prepričanje, da je mogoče desetine milijonov uporabnikov prej ali slej nekako spremeniti tudi v konkreten zaslužek. A ni dovolj, da se tolikšno število uporabnikov dovolj hitro zbere, njihovo število mora nezadržno rasti. Ko se krivulja skupnega števila uporabnikov enkrat prelomi, bodo zbežali tudi vlagatelji.
Avtorji storitve torej niso imeli kaj dosti izbire. Kljub velikanski priljubljenosti Applovega telefona se je ob njem še bolj večala uporaba naprav s sistemom Android. Nobena izmed njih sicer ni dosegla razširjenosti posameznega modela iz družine iPhone, a je Androidov na voljo v dobesedno stotinah različnih izvedb. Marsikdo, v resnici več kot polovica vseh uporabnikov pametnih telefonov, je svojo naslednjo napravo našel v eni izmed njih. Instagram za Android so tako napovedovali kar dolgo časa, a je bilo presenečenja in zgražanja tega 3. aprila kljub temu več, kot bi si predstavljali.
Svete vojne v svetu računalništva za široke množice niso nič novega. Včasih Spectrum proti C64, potem Amiga in Atari, pa PC in Macintosh ... Svojega favorita je bilo mogoče hitro najti, s tem pa tudi pripadnost klubu somišljenikov, vse z druge strani pa je bilo pač zanič. Apple si je pot utiral nekoliko drugače kot vsi drugi. Seveda zaradi soustanovitelja in dolgoletnega vodje Steva Jobsa, ki je svojo osebno izkušnjo z drogo LSD med drugim javno označil za eno izmed najpomembnejših stvari, ki so se mu pripetile v življenju. Svoje nekonvencionalno razmišljanje je znal še kako uspešno preslikati tudi v poslovni svet, med drugim tudi s tem, da je okrog Applovih naprav ustvarjal sijaj prestiža. Sprva računalniki Macintosh, kasneje pa tudi vse i-naprave, so bile oglaševane kot pripomočki za tiste, ki mislijo drugače in se ne pustijo zapirati v distopični, nadzorovani svet prihodnosti, kot ga je v svojem romanu 1984 opisal George Orwell. V takšno vizijo se je ekskluzivnost storitve Instagram še kako lepo podajala.
Priljubljenost iPhona je največji sovražnik samoljubnosti njegovih uporabnikov. Kako si je mogoče predstavljati kakršnokoli ekskluzivnost, ko pa ima na stotine milijonov ljudi dostop do iste aplikacije? V tako široki množici pač najdemo takšne in drugačne in nobenega dvoma ni, da so v povprečju tudi stotine milijonov uporabnikov Androida pač iste vrste. Da, "študije" - kdor jim pač verjame - kažejo, da se uporabniki iPhona bogatejši, se precej pogosteje dajejo dol, predvsem pa imajo veliko bolj izdelan okus. Da, vzvišeno zmrdovanje ljubiteljev jabolčnih izdelkov je neverjetno spominjalo na domače prerekanje okoli nedavno minulega referenduma. Kdo od zgoraj omenjenih bi se lahko znašel na kateri strani, pa naj ostane vaja za bralca.
Fenomen mobilnih naprav postaja veliko več, kot le še en preboj računalništva v uveljavljeno industrijsko panogo. Zakonitosti digitalne obdelave podatkov v velikem obsegu lahko spodkopljejo marsikatero veliko ime industrije, kot zdaj spoznavajo tudi mobilni operaterji, ki so sami prav tako produkt rušilnega pohoda brezžičnih tehnologij. Ko se enkrat zbere na kupu skoraj milijarda uporabnikov, se lahko zgodi karkoli. Trčenje Applove ekskluzivnosti in samoljubja nekaterih glasnejših uporabnikov jabolčnih izdelkov na eni in neverjetne priljubljenosti istih naprav na drugi strani, pa nam daje zanimiv vpogled v človeško psiho. Še posebej v okolju neskončno lahkega objavljanja svojih prebliskov v globalnih računalniških družabnih omrežjih.
Svet se seveda vrti naprej. Zdaj žal tudi brez Jobsa, a gotovo še s kopico izdelkov, ki nam jih bo Apple ponudil in s tem potrkal tudi na naše samoljubje. A nedvomno bodo tudi ti dočakali svoje klone. Nekateri bodo gotovo celo boljši od izvirnika. Da, tudi Instagram jih ima, menda je enemu izmed njih, ki ohranja ekskluzivnost za iOS, v nekaj dneh uporaba poskočila za desetkrat. No, tudi trkanje na samoljubje je očitno lahko zelo uspešen poslovni model.
Trkanje na samoljubje je očitno lahko zelo uspešen poslovni model.
