Industrijska revolucija, petič
Prehajamo v novo industrijsko revolucijo, t. i. industrijo 5.0, ki se preusmerja z osredotočanja na avtomatizacijo in divjo učinkovitost na personalizacijo ter sodelovanje med ljudmi in stroji. Zdi se, da bo krog naposled sklenjen.
Čeprav se podjetja v vsakdanji praksi še vedno spopadajo z izzivi in s priložnostmi, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija oziroma t. i. industrija 4.0, se v akademskih krogih in najnaprednejših podjetjih že rišejo obrisi koncepta nove, pete industrijske revolucije – pogosto označene kot industrija 5.0. Medtem ko je industrija 4.0 osredotočena na digitalizacijo, avtomatizacijo in internet stvari (IoT) s poudarkom na povečanju učinkovitosti in produktivnosti, industrija 5.0 v središče sprememb postavlja človeka. Kar je ogromna sprememba, saj je imela v preteklih dveh stoletjih prebojno vlogo v industriji predvsem tehnologija, delavec pa je bil »postranskega« pomena. Nič več. Pred nami je prehod od avtomatizacije k sodelovanju, kjer roboti in umetna inteligenca niso le orodja za doseganje ciljev, ampak partnerji, ki delajo z roko v roki s človekom.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Prehajamo v novo industrijsko revolucijo, t. i. industrijo 5.0, ki se preusmerja z osredotočanja na avtomatizacijo in divjo učinkovitost na personalizacijo ter sodelovanje med ljudmi in stroji. Zdi se, da bo krog naposled sklenjen.
Čeprav se podjetja v vsakdanji praksi še vedno spopadajo z izzivi in s priložnostmi, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija oziroma t. i. industrija 4.0, se v akademskih krogih in najnaprednejših podjetjih že rišejo obrisi koncepta nove, pete industrijske revolucije – pogosto označene kot industrija 5.0. Medtem ko je industrija 4.0 osredotočena na digitalizacijo, avtomatizacijo in internet stvari (IoT) s poudarkom na povečanju učinkovitosti in produktivnosti, industrija 5.0 v središče sprememb postavlja človeka. Kar je ogromna sprememba, saj je imela v preteklih dveh stoletjih prebojno vlogo v industriji predvsem tehnologija, delavec pa je bil »postranskega« pomena. Nič več. Pred nami je prehod od avtomatizacije k sodelovanju, kjer roboti in umetna inteligenca niso le orodja za doseganje ciljev, ampak partnerji, ki delajo z roko v roki s človekom.
Nova filozofija proizvodnje
Industrija 4.0 je prinesla pametne tovarne, kjer so stroji med seboj komunicirali, procesi pa so bili optimizirani ob pomoči analize podatkov in povratnih informacij. Rezultat sta bila povečanje produktivnosti in zmanjšanje stroškov. Ta pristop pa je pogosto zanemaril vlogo človeka/delavca, ki je bil delno ali v celoti nadomeščen z avtomatizacijo. To je povzročilo nekatere pomisleke, kot so izguba delovnih mest, zmanjšanje ustvarjalnosti in pomanjkanje prilagodljivosti v proizvodnji.
Industrija 5.0 spreminja to paradigmo. Namesto da bi robote in avtomatizacijo obravnavali kot zamenjavo za človeško delo, se jih postavlja v vlogo podporne tehnologije. Ključna značilnost industrije 5.0 je namreč sodelovanje med človekom in robotom. Ljudje prinašajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje in sposobnost reševanja kompleksnih problemov, medtem ko roboti prevzamejo ponavljajoča se ter (za človeka) nevarna ali utrujajoča opravila.
Po čem boste torej prepoznali industrijo 5.0?
Širša uporaba sodelujočih robotov
Sodelujoči roboti, včasih označeni tudi kot koboti (beri: kolaborativni roboti), bodo na novo opredelili naš pogled na robotiko. Predstavljajo namreč odmik od tradicionalne industrijske robotike, saj bodo delali skupaj z ljudmi in tako izboljšali njihovo delo, namesto da bi ga nadomestili. Ti roboti so opremljeni z naprednimi senzorji in umetno inteligenco (UI), kar jim omogoča razumevanje in predvidevanje človeških dejanj. Zaradi tega so varnejši in bolj intuitivni partnerji v proizvodnji in/ali skladišču. Njihova prilagodljivost jim omogoča opravljanje različnih nalog, pri čemer pogosto prilagajajo svoje vedenje na podlagi človeških vnosov v realnem času.
Pred nami je prehod od avtomatizacije k sodelovanju, kjer roboti in umetna inteligenca niso le orodja za doseganje ciljev, ampak partnerji, ki delajo z roko v roki s človekom.
Največja odlika sodelujočih robotov v primerjavi z industrijskimi je njihova enostavno »programiranja«, pogosto prek uporabniku prijaznega vmesnika ali celo s preprostim premikanjem roke robota v želeni smeri. Ta prilagodljivost jim omogoča, da se hitro prilagodijo na nove naloge, kar je ključnega pomena za sodobno proizvodnjo, kjer so serije izdelkov manjše in bolj prilagojene individualnim potrebam. Sposobni so prevzemati naloge, kot so pakiranje in sortiranje izdelkov, montaža majhnih delov, dodelava izdelkov in kontrola kakovosti.
Hiter pregled industrijskih revolucij
Časovnica zadnjih dveh stoletij prikazuje napredek, ki so ga dosegli strokovnjaki s področja proizvodnje in industrije. To so spremembe, ki so zaznamovale pretekle industrijske revolucije:
Industrija 1.0 (konec 18. stoletja): Obdobje industrijskih začetkov, ki so ga zaznamovali začetki delovanja mehanskih proizvodnih obratov. Za pogon strojev sta služili predvsem voda in para, postavljeni so bili temelji za sodobno proizvodnjo. Kot pomemben izum se izpostavlja parni stroj, ki je spodbudil razvoj tekstilne industrije in povečal proizvodne zmogljivosti.
Industrija 2.0 (konec 19. stoletja do začetka 20. stoletja): Uvedba električne energije je zaznamovala začetek naslednje industrijske revolucije, saj je omogočila širitev proizvodnih linij. Delo v proizvodnji je postalo hitrejše in obsežnejše. Pojavijo se prve tehnike množične proizvodnje, kot npr. tekoči trak, ki ga je v proizvodnjo vozil uvedel Henry Ford in z njim znatno zmanjšal stroške ter omogočil dostopnost izdelkov, kot so avtomobili, širši množici ljudi.
Industrija 3.0 (konec 20. stoletja): Napredek na področju elektronike in informacijskih tehnologij je prispeval k vzponu avtomatizacije in njenemu uvajanju v tovarne. Roboti in programirljivi logični krmilniki so postali nepogrešljivi del proizvodnih linij. Te inovacije so povečale učinkovitost in zmanjšale človeške napake.
Industrija 4.0 (21. stoletje): Sedanjo industrijo zaznamuje integracija digitalnih tehnologij v tradicionalne industrijske prakse. Digitalno-fizični sistemi in internet stvari igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju bolj povezanih in inteligentnih tovarn ter delovnih procesov. Analiza množičnih podatkov in umetna inteligenca se uporabljata za poenostavitev procesov in predvidevanje potreb po vzdrževanju, še preden do težav sploh pride.
Ključnega pomena za njihovo uveljavitev na številnih delovnih mestih v proizvodnji pa je zasnova, ki zagotavlja varno delo ob ljudeh. Opremljeni so s senzorji in z naprednimi varnostnimi mehanizmi, ki jih ustavijo ali upočasnijo, če pridejo v stik s človekom. To pomeni, da je v večini primerov odpade draga in prostorsko potratna varnostna ograja.
Proizvodna podjetja pa bo k uvajanju sodelujočih robotov najverjetneje nagovorila že »stroškovna matematika«. Če se naložba v tradicionalnega industrijskega robota v posameznih panogah podjetjem povrne nekje med štirimi in šestimi leti, se sodelujoči robot večini podjetij poplača že v pol leta.
Poudarek na človeku prijaznem oblikovanju
Proizvodnja prihodnosti poudarja tudi ustvarjanje delovnega mesta, kjer tehnologija služi delavcu, izboljšuje ergonomijo in splošno varnost. Načrtovanje strojev in delovnih tokov v industriji 5.0 vse bolj izraža potrebo po prilagajanju človeškim fizičnim in kognitivnim sposobnostim, s ciljem zmanjšati napor in preprečiti poškodbe. S tem bi se izboljšala zadovoljstvo in produktivnost delavcev, hkrati pa bi proizvodna podjetja lažje privabila usposobljeno delovno silo, saj bi bila v očeh iskalcev zaposlitve njihova delovna okolja privlačnejša.
Sistemi v industriji 5.0 lahko zbirajo podatke o delu posameznega zaposlenega in mu ponudijo prilagojeno usposabljanje. Na primer, če sistem ugotovi, da se neka napaka ali okvara pogosto ponavlja, lahko delavcu ponudi (dodatna) navodila in nasvete, kako jo odpraviti. To izboljša delovne spretnosti in znanje, kar je ključno za razvoj delovne sile v prihodnosti.
Izboljšano sprejemanje odločitev
V industriji 5.0 imata umetna inteligenca in strojno učenje ključno vlogo pri obdelavi ogromnih količin podatkov, ki pomagajo pri sprejemanju odločitev. Stroji oziroma njihovi podatki postanejo aktivni udeleženci pri analizi informacij in zagotavljajo vpoglede, ki vodijo do bolj utemeljenih odločitev in hitrejših odzivnih časov. To omogoča podjetjem, da so bolj prilagodljiva, se hitreje prilagajajo spremembam na trgu in optimizirajo poslovanje v realnem času.
Izboljšano spremljanje stanja strojev
Napredni sistemi za spremljanje stanja strojev v industriji 5.0 uporabljajo UI in senzorje za nenehno ocenjevanje stanja opreme in napovedovanje morebitnih okvar, preden te zmotijo ali celo prekinejo proizvodnjo. Ta proaktivni pristop k vzdrževanju ne podaljšuje le življenjske dobe opreme, ampak tudi optimizira čas delovanja proizvodnje. S predvidevanjem in z ublažitvijo morebitnih težav lahko podjetja preprečijo drage prekinitve in ohranijo stabilen proizvodni tok, s čimer izboljšajo splošno operativno učinkovitost.
Več kot le obetaven koncept?
Čeprav je industrija 5.0 obetaven koncept, se sooča tudi z vrsto izzivov. Ključni izzivi so prekvalifikacija delavcev in naložbe v nove tehnologije. Da bi delavci lahko sodelovali z roboti, se morajo naučiti novih veščin. Podjetja pa potrebujejo finančna sredstva za vlaganje v nove, napredne tehnologije.
Pod črto je industrija 5.0 več kot zgolj tehnološka revolucija. Je filozofija, ki poudarja, da tehnologija ni cilj, temveč orodje za ustvarjanje boljšega, bolj trajnostnega in pravičnejšega sveta. Z združevanjem človeške ustvarjalnosti in robotike lahko torej ustvarimo prihodnost, kjer bomo lahko dosegli trajnostni razvoj, povečali produktivnost in izboljšali življenje vseh. Vsaj v teoriji, ki bi jo veljalo po hitrem postopku spraviti tudi v prakso.
Prediktivno vzdrževanje zmanjšuje potrebo po nujnih popravilih, ki so pogosto izjemno stresna in nevarna. Namesto tega lahko vzdrževalci opravljajo načrtovane preglede in vzdrževanje v varnem in nadzorovanem okolju. Sodelujoči roboti jim lahko pomagajo pri dvigovanju težkih delov ali pri delu na težko dostopnih mestih, kar zmanjša fizični napor in tveganje za poškodbe.
Vrhunske možnosti prilagajanja in personalizacije
Strokovnjaki pričakujejo, da bo industrija 5.0 izkoristila UI za prehod s tradicionalne množične proizvodnje na izjemno, celo množično prilagajanje. Od toge linijske proizvodnje z nič ali malo prilagoditvami bi tako prešli na proizvodnjo, kjer so vsi izdelki prilagojeni individualnim preferencam kupcev. Doseganje večje proizvodne fleksibilnosti je seveda pogojeno s tehnologijo, z vrsto različnih tehnologij. Napredni analitični in povezani proizvodni sistemi bodo na podlagi analiz podatkov o kupcih pripeljali do proizvodnje personaliziranih izdelkov, kar bo povečalo zadovoljstvo in zvestobo kupcev.
Izboljšanje trajnosti proizvodnje
Nova industrijska revolucija prinaša tudi bistveno večji poudarek trajnosti, saj se osredotoča na okolju prijazne materiale in energetsko učinkovite proizvodne procese. Nove tehnologije se uporabljajo za zmanjšanje vpliva proizvodnje na okolje z optimizacijo porabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. Ta trajnostni pristop naj bi bil (končno) integriran v celoten življenjski cikel izdelkov – od zasnove do odstranjevanja – in tako pomagal proizvodnji postati regenerativna sila v globalnem ekosistemu. Ter uresničiti t. i. krožno gospodarstvo.
Trajnost in optimizacija virov sta prisotni v celotni verigi proizvodnje. Z natančnim predvidevanjem potreb po vzdrževanju se zmanjša nepotrebna menjava delov ali izguba energije, ki nastane zaradi okvarjenega delovanja. To vodi do daljše življenjske dobe opreme, manjšega nastajanja odpadkov in manjše porabe energije, kar je v skladu s cilji trajnostnega razvoja, ki jih poudarja industrija 5.0.
