IDF 2011
Intelov razvojni forum (IDF) je zdaj že ustaljen cilj resnih razvijalcev, hkrati pa tudi novinarjev. Iz začetkov leta 1997, ko je sejem obiskalo dvesto razvijalcev, se je danes razvil v dogodek, na katerem Intel napove vse večje novosti in nakaže smernice za prihodnost. Med 5000 obiskovalci smo se znašli tudi mi.
Prva večja novica je odjeknila že prvi dan pri glavnem nagovoru (keynote) Intelovega izvršnega direktorja, Paula Otellinija. Ta je napovedal tesno sodelovanje s podjetjem Google pri prilagajanju mobilnega operacijskega sistema Android Intelovim procesorjem oziroma arhitekturi. Intel si očitno želi kos vse večje pogače na področju pametnih telefonov in tablic, velja pa omeniti, da sodelovanje pokriva tudi sistema Chrome OS in Google TV.
Vsekakor bo zanimivo spremljati, kako bo Android deloval na Intelovih procesorjih Atom, še bolj pa, kakšna bo pri tem poraba energije. Prvi prototip telefona so sicer pokazali, a novinarjev do njega niso spustili, naj bi ga pa poganjala preizkusna različica procesorja prihajajoče generacije s kodnim imenom Madfield. Prve naprave pa naj bi prišle na trg v prvi polovici naslednjega leta. Videli pa smo že tudi prototip tablice, na kateri je tekla razvojna različica sistema Windows 8, a nas tudi do te niso spustili.
Varčnost novih procesorjev je vse pomembnejša. Na sliki prototip, ki deluje le s pomočjo sončnih celic.
Naslednja velika novost, o kateri se je pravzaprav največ govorilo, je nova kategorija prenosnih računalnikov, ki so jih v Intelu poimenovali Ultrabook. V praksi gre za prenosnike, ki praktično v vseh pogledih spominjajo na Applove modele Macbook Air. Torej naj bi bili silno tanki, lahki in prenosljivi, obenem pa dovolj zmogljivi za vsakdanja opravila in z akumulatorji, ki naj bi zdržali vsaj pet ur rabe.
Ime Ultrabook pravzaprav predstavlja specifikacije, ki jih je postavil Intel,da lahko neko podjetje svoj prenosnik uvrsti v ta segment (ime je zaščiteno s strani Intela). Prve take prenosnike lahko pričakujemo letos pozimi, zahtevana je debelina manj kot dva centimetra, teža, manjša od 1,4 kg, zdržljivost akumulatorja pa mora biti vsaj pet ur. Pri strojni opremi bodo seveda v rabi diski SSD, optičnih pogonov ne bo, procesorji pa bodo vsi iz Intelove družine Sandy Bridge, in sicer varčne različice, ki deluje pri nižji napetosti (CULV). Tudi za grafiko bo poskrbljeno s strani Intelovega HD 3000.
Kar nekaj izdelovalcev je na IDF pokazalo lastni model Ultrabook, med njimi tudi Toshiba, Lenovo in Acer, nam pa je bil po oblikovanju najbolj všeč Asusov model UX21. Nekoliko nenavadno pa se nam je zdelo, da so take modele pokazali tudi t.i. izdelovalci OEM, praviloma torej kitajska podjetja, ki izdelujejo poceni prenosnike in jih prodajajo pod različnimi manj znanimi znamkami. Tako smo videli tudi Ultrabook znamke Foxconn, ki je sicer silno veliko podjetje, ki pod pogodbo izdeluje najrazličnejše naprave (tudi Applov iPad ter Amazonov bralnik Kindle). Intel je pri računalnikih Ultrabook postavil tudi cenovni cilj, in sicer pod tisoč dolarji, v program pa so že vložili tristo milijonov dolarjev.
Prvi prenosniki iz segmenta Ultrabook bodo na voljo letos pozimi.
Še bolj zanimiva bo prihodnja generacija teh prenosnikov, ki jo lahko pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta. Ti bodo namreč uporabljali novo generacijo Intelovih procesorjev Core, imenovano Ivy Bridge. Po njihovih besedah bodo ti procesorji za približno dvajset odstotkov zmogljivejši, grafični del pa bo celo trideset odstotkov zmogljivejši od sedanjih procesorjev Sandy Bridge. Seveda oboje pri enaki, če ne celo nižji porabi energije. Takrat bodo dodali tudi podporo USB 3.0. Še leto kasneje pa lahko pričakujemo procesorje, ki jih razvijajo pod kodnim imenom Haswell. Ti naj bi porabili približno polovico toliko energije kot današnji procesorji enakih zmogljivosti.
Druge novosti so bile bolj pričakovane. Nekaj se je seveda govorilo o novih generacijah procesorjev, največ seveda o že omenjenih procesorjih Ivy Bridge. Pri tem bodo s sedanje 32 nm tehnologije prešli na 22 nm. V uporabi bo nova vrsta tranzistorjev, ki jih imenujejo trigate tranzistorje, gre za MOSFET, ki zaradi oblike uporablja troje vrat. Prednost slednjih je predvsem bistveno manjše "puščanje", kadar je tranzistor v območju podpragovne napetosti. Povedano drugače, ti tranzistorji omogočajo višje hitrosti delovanja pri bistveno nižji porabi energije (tudi do 50 % glede na današnje procesorje).
Ivy Bridge bo prinesel tudi podporo PCI Express 3.0 in novi generaciji Intelove grafike, ki bo podpirala DirectX 11.
Na dogodku so napovedali tudi novo linijo diskov SSD, gre za modele 710, ki bodo nasledili serijo X25-E. Namenjeni so podatkovnim centrom, saj so se pri njih posvetili predvsem vzdržljivosti. Zaradi hitrosti bomo lahko zamenjali večje število klasičnih diskov, ki si v polju RAID razporejajo podatke za višje hitrosti. Bodo pa ti SSDji glede na velikosti (100, 200 ali 300 GB) silno dragi (a cenejši kot predhodna serija X25-E). Najcenejši bo stal 649 dolarjev, najdražji pa kar 1929 dolarjev.
