Ipad, šest mesecev kasneje
Realno oceno neke naprave lahko podamo šele po dolgotrajnejši in resnejši rabi - pri tem pa se iPad zelo dobro obnese. Čeprav je začetniška navdušenost nekoliko popustila, ga sam uporabljam tako rekoč vsak dan, in to malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Daleč najmanj ga uporabljam za ogled filmov. Tu so se v Applu pravilno odločili za nekoliko ožji zaslon formata 4 : 3, ki je za filme sicer slabši, a je bolj prijazen za vse drugo. Prva (in hkrati največja) težava pri ogledih filmov na iPadu je programska oprema iTunes. Film moramo namreč pretvoriti v iPadu znani format, oziroma upati, da bo eden izmed programov znal pravilno pokazati format, v katerem imamo film shranjen. Programov je sicer kar nekaj (sam sem najraje uporabljal VLC, a zaradi licenčnih razlogov ni več na voljo), toda hitro bomo prišli do filma, ki ga noben noče pravilno pokazati. V vsakem primeru pa moramo film prenesti prek programa iTunes, to pa še zdaleč ni hitro in enostavno opravilo. Vsaj ne v Oknih.
Drugi razlog je manj programske narave, a vendar - zakaj bi gledali film na desetpalčnem zaslonu, ko pa imamo na računalnik priklopljenega 24-palčnega? Ali pa celo velik LCD ali plazemski televizor? Dobro, iPad lahko imamo seboj na kakem letalu, 24-palčnega zaslona pač ne, a sem si na tej tablici kljub temu ogledal zelo malo filmov.
iPad uporabljam tako rekoč vsak dan, vendar malce drugače, kot sem si sprva mislil.
Namesto njih pa sem, nekoliko presenetljivo, igral kar nekaj iger. Naj povem, da me igre že kar nekaj let sploh ne zanimajo več. Enostavno je časa premalo, da bi se zares lotil katere izmed resnejših računalniških iger, kjer se je treba resno poglobiti v akcijo, če sploh želimo iz nje kaj odnesti. Po drugi strani pa ima iPad kar nekaj igralnih naslovov, ki so sicer presenetljivo napredni, a imajo zelo prijazno krivuljo učenja. Gre za igre, ki nas za tistih deset minut popeljejo v neki drugi svet, a se pri njih ne počutimo, kot da bi se morali z njimi zelo resno ukvarjati. Značilni zgled je igra Galaxy on Fire 2, ki spominja na legendarno igro Elite, le da je prijaznejša do uporabnika in omogoča, da se hitro znajdemo in zabavamo. Seveda je še na tone naslovov, ki so do kraja poenostavljeni in omogočajo tudi po minuto zabave naenkrat - zgled je igra Angry Birds, ki kot za stavo podira rekorde v trgovini App Store.
Zelo dobro se iPad obnese kot bralnik. Pri tem priznam, da nimam več tako dolgih bralnih seans, kot bi si jih želel, drugače bi iPad rade volje zamenjal za pravi bralnik, kakršen je Amazonov Kindle (še raje pa seveda kar za navadne papirnate knjige). A za krajše branje, torej tistih zadnjih trideset minut pred spanjem, se iPad zelo dobro obnese. Na njem največ berem članke iz spletnih virov, ki jih shranim s programom Instapaper. Ta je praktično nadomestil veliko število spletnih bližnjic oziroma povezav, ki sem si jih nekoč shranjeval v brskalniku, s to razliko, da zdaj dejansko preberemo večino člankov, ki sem si jih nekoč le shranjeval (in jih tudi hitro pozabil). Na drugem mestu so knjige, poleg brezplačnih programov za branje knjig v formatih, kot je PDF, pa kar dosti uporabljam tudi Amazonov program Kindle.
Glede na prvotne predstavitve, kjer se je iPad prikazoval kot nekaj, kar bomo uporabljali predvsem za kratkočasenje, torej na kavču, ga veliko uporabljam tudi v službene namene. Dejansko sem se nanj navadil povsem spodobno tipkati, tako si lahko nanj brez težav delam zapiske, recimo med obiskom kake tiskovne konference. Za to najraje uporabljam brezplačno aplikacijo Plaintext, ki zapiske samodejno shranjuje v mapo v spletni storitvi Dropbox. S tem se omenjeni zapiski takoj prikažejo tudi na službenem (in hkrati domačem) računalniku v obliki navadnih datotek .TXT.
Za računalnikarje se sicer za iPad najde še kar nekaj programov, a so vsi zmogljivejši praviloma tudi plačljivi. Tako imamo program TraceRoute, pa odjemalec za storitev TeamViewer, ki omogoča dostop do računalnikov na daljavo. Podobno deluje tudi aplikacija Screens, s katerim imamo dostop do računalnikov v istem omrežju. Za tehnično pomoč uporabnikom je iPad uporaben predvsem kot prenosljiva povezava do spleta, saj ga lažje prenašam kot kak prenosnik, obenem pa ga je tako lažje uporabljati kot na primer pameten telefon.
Po pol leta uporabe lahko mirno rečem, da bi ga takoj še enkrat kupil. Zares mi ni nadomestil pravzaprav ničesar, a predstavlja odlično vmesno stopnjo med prenosnim računalnikom in pametnim telefonom. Ali je ta stopnja vredna tistih 500 evrov, pa je seveda vprašanje, na katero si mora odgovoriti vsak sam.
