Pro et contra: Facebook: osebni stiki
Mitja Mali, Hvala Marku za Facebook!
Saj ste verjetno že opazili, da ima danes že skoraj vsaka služba kot delovno sredstvo tudi računalnik, ali ne? Minili so časi, ko so se uslužbenci utapljali v kupih papirjev in fasciklov, le tajnice pa so premogle še pisalni stroj. Danes tipkamo vsi. In tipkamo vedno dlje, v službi smo po cele dneve, velikokrat se tudi dolgočasimo (no, jaz se seveda ne, da ne bo pomote ;).
Še več, z računalniki smo povezani v internet in neposredno komuniciramo z milijoni, kaj milijoni, milijardami drugih enako omreženih računalnikov. Vsekakor je teh "osebkov" več, kot jih je enkrat ali dvakrat na dan na voljo za pravi klepet ob kavici. Zakaj torej ne bi z njimi klepetali (tudi) elektronsko. Pri tem pa vsi vemo, da so upravitelji tečni, če elektronsko pošto uporabljamo tudi za pošiljanje filmov, če deklici "mejlamo" vsakih 5 minut, če se trudimo z raznimi "mesendžerji", ki se jih zaradi varnostnih razlogov trudijo omejiti, itd. In sploh - zakaj le bi se šli elektronsko pošto, če imamo Splet 2.0, interaktivne spletne strani z besedilom, pošto, slikami, videom in še več - s spletnimi programi!
Dobrodošli v Facebook, trenutni naj spletni fenomen, ki ga je pred časom spisal Mark Zuckenberg. Ki je, ni dvoma, generacijsko razdeljen in na njem kraljuje predvsem mladina. Vendar tako, kot kaže, ne bo prav dolgo - starci jih dohitevaj(m)o!
Ti je v službi dolgčas - klik na facebook.com, pa poglejmo, ali ima še kdo take (ali drugačne) težave. Morda jih ima in se je prav zato potrudil "gor" zapisati kak duhovit status. Ki kar kliče po odgovoru(ih). Hej, morda je kdo izmed množice virtualnih prijateljev ravnokar na drugem koncu sveta, v toplih krajih? In je ravno včeraj plaval z mantami in na FBju (Facebooku, za nepoučene) objavil fotografije tega? Super za kratko foušijo! Morda na fotografijah še koga prepoznaš in ga dodaš med prijatelje? Ha, morda se je kdo drug ravno razšel s partnerko/partnerjem? Potrebuje kaj tolažbe? Hej, tretji kolega je ravno obležal pod težo virusov. In se morda v tej svoji nesreči še pofotkal. In po drugi strani - nekateri so tako dobri, da z mano delijo spletne povezave do zanimivosti, na katere so naleteli med službenim ali privatnim deskanjem. Najlepše pa je to, da se vsaka fotografija, vsak komentar, vsak hec, ki ga nameni eden izmed prijateljev, avtomatsko prikaže vsem. Skratka, super za virtualne voajerje!
Super pa je tudi za ekstrovertirane tipe. Tipe, ki morajo vsakih 15 minut povedati, kje so in kaj počnejo, kakšen dren je v lokalu ali na cesti (da, Facebook mobile na telefonu ...) Ali kaj so počeli sinoči, kako so spali (hm, s kom so spali?) ... In kaj so dobrega naredili v službi in zunaj nje itd.
Ha, zadeva je torej "win-win", skratka - je "kul". Prav, je tudi zapravljanje časa. Večinoma. Pa kaj. Saj verjetno nihče ne pričakuje, da bo 10- ali 12-urni delovnik res 100 % delovnik, ali ne? Nekateri hodijo na čik, drugi hodijo na Facebook. Kaj je bolj zdravo?
Sploh pa na čik/kavo/pivo lahko še vedno gremo. Zunaj delovnega časa ;)
Jure Forstnerič: Zakaj me ne spravite na Facebook
Facebook se je pri nas v zadnjem času sprevrgel iz še ene spletne storitve v nekaj skoraj samoumevnega, vsaj pri rednih obiskovalcih svetovnega spleta. A navzven se zdi kot še eden izmed mnogih načinov za izgubljanje časa, ki jih najdemo v spletu. Za podrobno analizo zadeve bi pravzaprav potrebovali družboslovca, a kaj, ko v tem trenutku vsi preverjajo svoje profile na Facebooku, tako da ostane na voljo le še kak tehnično zaostali računalnikar.
Gremo po vrsti. Največkrat slišani argument v prid Facebooku je nedvomno možnost vzpostavitve stika z nekom, s komer se nismo videli oziroma slišali že dlje časa. A tu se moramo vprašati, zakaj smo pravzaprav sploh izgubili stik s tem človekom. Če nam takrat ni bilo do tega, da bi stik ohranili, nam po vsej verjetnosti tudi zdaj ne bo. Prav nič nam ne pomaga 300 ali več navideznih prijateljev, če se zares videvamo le z nekaterimi. Prej nasprotno - v resničnem življenju lahko neko poznanstvo počasi opustimo, če se z nekom ne razumemo, oziroma nimamo z njim nič skupnega, za Facebook pa močno dvomim, da uporabniki medsebojne vezi kdaj pretrgajo. Sicer res velja, da nam bo eden od teh 300 "prijateljev" morda kdaj prišel prav, a če se potrudimo, lahko tudi drugače pridemo do takega stika (sploh v državi, veliki kot Slovenija). Vsekakor nas bo v tem primeru tisti človek bolj vesel, kot pa če bi mu poslali le brezoseben "poke".
Velika težava je tudi zaščita zasebnosti (ta problem je sicer še resnejši na straneh, kjer se več zadržujejo mladoletni). Uporabniki imajo v spletu marsikdaj lažen občutek varnosti, profili na družabnih spletiščih pa nosijo vse preveč osebnih podatkov. Če prav razumem, ne more ravno vsak videti našega celotnega profila, a verjamem, da se to obide brez večjih težav. Lep zgled pretiranega zaupanja v anonimnost oziroma zaščitenost profila so slike, ki se marsikdaj pojavljajo na teh straneh. Slike, ki se nam morda zdijo smešne, drugim (denimo potencialnim delodajalcem) pa še zdaleč ne. To bo sicer večji problem pri mlajših generacijah, ki odraščajo s spletom, a se ne zavedajo, da vse, kar pride v splet, tam tudi ostane.
Družabna omrežja na splošno sicer povsem razumem in podpiram, predvsem kadar imajo kak določen cilj. Tako je, denimo, omrežje LinkedIn, ki je strogo poklicno usmerjeno. Ali pa storitev Goodreads, kjer si uporabniki izmenjujejo mnenja o prebranih knjigah. Sem bi lahko vključili tudi nešteto forumov, kanalov IRC ter BBSov. Povsod se združujejo uporabniki, ki imajo vsaj nekaj skupnega - bodisi uporabljajo kak določeni računalniški program, vozijo kako znamko ali tip avtomobila ali navijajo za določeno nogometno ekipo. Facebook pa pri tem izpade kot brezciljno tavanje po spletu - gor smo, ker so gor vsi. Temu pa z drugimi besedami pravimo tudi čredni nagon.
Druženje prek spleta je uporabno tudi takrat, ko so razdalje enostavno prevelike za karkoli drugega. A za pogovor na daljavo imamo nekaj, čemur pravimo elektronska pošta. Korak dlje gredo programi za trenutno sporočanje, še dlje pa Skype in druščina. Pri vsem drugem pa čepenje ob računalniku takoj zamenjam za pogovor ob kavi ali pivu.