Enostavno sestavljeno

Objavljeno: 26.4.2016 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Preizkusi | Revija: Maj 2016

Sestavljanje računalnikov ni več v modi, to je dejstvo. Tudi zahtevnejši računalnikarji vse pogosteje kupijo že sestavljen računalnik in mu le dodajo kako komponento ali dve, še največkrat pa se vsi odločimo kar za prenosnik. V Acerju upajo, da bodo s svojim Buildom to spremenili.

Računalnik je v osnovi majhen in nizek, z dodajanjem modulov raste v višino, kljub temu pa ostaja razmeroma kompakten.

Računalnik je v osnovi majhen in nizek, z dodajanjem modulov raste v višino, kljub temu pa ostaja razmeroma kompakten.

Acerjeva serija Revo označuje majhne namizne računalnike, lani so predstavili model Revo One, tokrat preizkušeni pa se imenuje Revo Build. Med tako imenovane računalnike »nettop« si želi vnesti nekaj več prožnosti in razširljivosti.  

V osnovi gre za majhen kvadratni računalnik, primerljiv z modeli, ki smo jih preizkusili lani poleti. Govorimo o računalnikih, kot je AsRockova serija Beebox, Gigabytov Brix in Zotacov ZBox, torej namizni računalniki, ki so po velikosti primerljivi z večjo knjigo in jih lahko v nekaterih primerih celo pritrdimo na zadnjo stran računalniškega monitorja.

Posebnost modela Build je v dodatnih enotah, ki jih nadvse enostavno, brez kakršnegakoli orodja in znanja, združimo z osnovnim računalnikom. Na zgornji strani preprosto odstranimo plastični pokrov, pod katerim se skriva Acerjev namenski vmesnik. Dodatno enoto položimo na vrh, tam se sprime ob pomoči vgrajenih magnetov, vmes pa so tanke, gumijaste nogice.

Osnovno ohišje deluje zelo kakovostno, je kvadratne oblike s stranicami, dolgimi okoli 15 centimetrov, visoko je dobrih 6 centimetrov. Razen oranžnega pasu na vrhu je matirano temno ohišje zelo neopazno, brez težav ga lahko postavimo tudi v dnevno sobo ob televizor, kjer lahko igra vlogo večpredstavnega računalnika. Na treh straneh ima hladilne reže, na splošno pa je razmeroma tih, ne pa tudi neslišen, saj se v res tihih prostorih sliši ventilator. Ob prižganem televizorju se tega ne opazi več.

Vmesniki med moduli so dobra ideja, žal pa so v primeru dodatnega pogona hitrosti prenosov nizke.

Vmesniki med moduli so dobra ideja, žal pa so v primeru dodatnega pogona hitrosti prenosov nizke.

Večina vmesnikov je na zadnji strani, tam najdemo dva vmesnika USB (po standardu 3.0), izhoda HDMI in DisplayPort, klasični omrežni vmesnik (seveda podpira tudi gigabitne hitrosti) ter vmesnik za napajanje. Napajalnik je ločen, po velikosti spominja na napajalnike navadnih prenosnikov. Še nekaj vmesnikov je na levi strani, tam najdemo še en USB (spet 3.0), izhod za slušalke oziroma zvočnike ter bralnik pomnilniških kartic SD.

Acer ponuja kar nekaj različnih sestav, te se razlikujejo tako po procesorju kot po količini pomnilnika in pogonu. Ob predstavitvi je bilo na voljo nekaj modelov s procesorji iz Intelove generacije Broadwell, na preizkus pa smo dobili model z novim procesorjem iz serije Skylake, konkretno model i3-6100U. Gre za varčen, dvojedrni procesor, v osnovi namenjen prenosnikom, tudi Ultrabookom. Njegov takt je 2,3 GHz, zraven je dodan grafični procesor HD Graphics 520, podpira tudi pomnilnik DDR4. Takega so dodali tudi v ta model, konkretno 4 GB. Na spodnji strani opazimo vratca, pod katerimi sta dve reži za pomnilnik, pri našem modelu je bila zasedena le ena, torej lahko brez težav sami dodamo oziroma zamenjamo pomnilnik. Škoda, de ne moremo enako narediti tudi s pogonom.

Ta ima namreč 1 TB prostora, žal pa gre za klasični pogon HDD, pa še to pri 5400 RPM. Res škoda, da niso vgradili pogona SSD, sploh ker je naknadno dodajanje pogonov res enostavno. Med delom je računalnik razmeroma hiter in odziven, ozko grlo je le omenjeni pogon. Igričarjem bo vgrajena grafična rešitev premalo zmogljiva za novejše igre, drugim pa bo povsem zadostovala, brez težav lahko izvozimo tudi video v visoki ločljivosti 4K (konkretno do 3840 × 2160).

Grafični blok ima nekoliko drugačen vmesnik od drugih, obenem je edini, ki se doda pod računalnik. Uporablja plastične zatiče, ki skrbijo, da ga ne odstranimo med delovanjem.

Grafični blok ima nekoliko drugačen vmesnik od drugih, obenem je edini, ki se doda pod računalnik. Uporablja plastične zatiče, ki skrbijo, da ga ne odstranimo med delovanjem.

Glavna zanimivost tega računalnika so seveda dodatni razširitveni moduli, ki si jih lahko omislimo. Trenutno so štirje, mi smo preizkusili tri izmed njih. Najzanimivejši je grafični modul, ki k omenjeni Intelovi vgrajeni rešitvi doda še AMDjev Radeon R5 330 z 2 GB samostojnega pomnilnika. Ta ima tudi lasten napajalnik (porabi do 65 W moči), gre pa za grafično rešitev nižjega ranga, ki jo sicer najdemo v cenejših prenosnikih.

Omenjeni Radeon na žalost ne predstavlja večjega preskoka v novejših igrah, po naših preizkusih lahko pričakujemo okoli deset odstotkov višjo hitrost sličic (framerate), seveda je to odvisno tudi od iger. V najnovejših grafično zahtevnih igrah kljub vsemu ne bomo ravno uživali. Je pa res, da koristi lasten pomnilnik, kar pomeni, da ostane več za druga opravila. Morda je škoda, da niso ponudili grafične kartice nekoliko višjega razreda.

Grafični dodatek je edini, ki se doda pod sam računalnik, za priklop in odklop moramo računalnik ugasniti (preostale module lahko dodajamo in odstranjujemo med delom, so torej »hot plug«). Ta ima na strani tipko, s katero se odklopijo plastični zatiči, ki preprečujejo nenamerno ločitev, tudi vmesnik je drugačen kot pri drugih enotah. Po prvem priklopu je Windows 10 sam našel in namestil prave gonilnike, po želji lahko namestimo tudi AMDjevo programsko opremo, s katero se nam odpre nekaj nastavitev in dodatnih možnosti (denimo določevanje, kateri program uporablja katero grafično kartico).

Naslednji modul je dodatni pogon. Gre za HDD velikosti 1 TB, operacijski sistem pokaže, da gre za povsem enak model, kot je vgrajen v sam računalnik. Tu ne potrebujemo nobenih gonilnikov, le položimo zadevo na računalnik, v oknih pa se prikaže nova črka pogona. Zelo pohvalno je to, da ga lahko uporabimo tudi ločeno oziroma z drugimi računalniki, saj ima na strani vmesnik USB 3.0. To pomeni, da res hitro zagrabimo vse svoje datoteke in jih vzamemo s seboj.

Na žalost pa je vmesnik, ki so si ga zamislili v Acerju, razmeroma počasen. Prenos datotek med samim računalnikom in dodatnim pogonom je primerljiv s povprečnimi ključki USB. Pri branju velikih datotek smo namerili okoli 30 MB/s, branje majhnih je potekalo pri 24 MB/s. Pisanje je bilo še nekoliko počasnejše, konkretno 28 MB/s pri velikih in 16 MB/s pri majhnih datotekah. Te številke so na ravni standarda USB 2.0, česar po pravici povedano v današnjem času (in glede na velikost pogona) res ne razumemo. Uporaba vmesnika, ki je na strani (torej USB 3.0), je pri tem občutno hitrejša.

Najmanj zanimiv (vsaj po našem mnenju) je glasbeni oziroma zvočni modul. Računalnik ima vgrajeno zvočno kartico, s tem modulom pa mu dodamo še par stereo zvočnikov, vhod za mikrofon in vrtljivo kolesce za nadzor glasnosti. Zvočnika premoreta 2 W moči vsak in sta primerljiva z zvočniki na boljših prenosnikih.

Modul, ki ga nismo preizkusili, je brezžična baterija, imenovana Wireless Power Bank. Ta na žalost ne more napajati računalnika (torej ne deluje kot kak UPS v malem), temveč je namenjen polnjenju telefonov in drugih mobilnih naprav. Na zgornji strani ima vgrajen brezžični polnilec, torej lahko telefone, ki podpirajo tako napajanje, le odložimo nanj. Hkrati deluje kot prenosni akumulator z zmogljivostjo 11.960 mAh.

Moramo priznati, da smo na splošno nad zamislijo Acerjevega Revo Builda zelo navdušeni, a nas je končna predstavitev nekoliko razočarala. Zamisel je res dobra, enako velja za fizično izvedbo, torej za kakovost in natančnost izdelave, tudi za enostavnost priklopa. A kaj, ko je tudi pomanjkljivosti veliko.

Mali računalnik nima ravno veliko vmesnikov, a so zastopani vsi pomembnejši.

Mali računalnik nima ravno veliko vmesnikov, a so zastopani vsi pomembnejši.

Grafična rešitev predstavlja le majhno nadgradnjo glede na osnovno, vgrajeno možnost. Vgrajen je klasični disk, dodatni, torej razširitveni disk pa pri uporabi Acerjevega vmesnika deluje za današnje standarde res počasi. Avdio blok je sicer zanimiv, a nič res posebnega, enako velja za akumulator, ki bi se lahko res obnašal kot UPS v malem (oziroma kot akumulator pri prenosnikih).

Veliko vprašanje pa je seveda tudi to, koliko časa in energije bodo v Acerju vložili v ta projekt. To pomeni, da dajo na trg še kako dodatno sestavo, denimo z različnimi procesorji, tako zmogljivejšimi kot po možnosti varčnejšimi s pasivnim hlajenjem, in dodatne razširitvene module. Ob splavitvi lani so sicer napovedali tudi blok z majhnim vgrajenim projektorjem, a je zaenkrat ostalo le pri tem.

Po malem se bojimo, da v Acerju čakajo, kako bodo trenutni deli uspešni – če jih bodo prodali veliko, bodo nadaljevali z razvojem, drugače ne. Glede na videno pa nismo ravno optimistični. Pri nas je dodatna težava še cena, ta je pač višja kot v ZDA. Osnovni računalnik v opisani sestavi pri nas velja 496 evrov, grafični blok 151 evrov, prav toliko stane dodatni pogon 1 TB, glasbeni dodatek in polnilna postaja oziroma akumulator pa 96 evrov vsak. 

Acer Revo Build

Prodaja: www.pcplus.si.

Cena: Osnovni računalnik 496 EUR.

X    Zanimiva zamisel, velikost, videz, preprosta raba.

Z    Cena osnovnega modela in dodatnih modulov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki