Ena, dve ... dvainštirideset milijonov!

Objavljeno: 28.7.2012 | Avtor: Žiga Četrtič | Kategorija: Preizkusi | Revija: Avgust 2012 | Teme: foto

Kaj imajo skupnega Phase One IQ180, Pentax 645D, Hasselblad H3DII 50 in Nokia 808 PureView? Z vsemi lahko fotografiramo pri ločljivosti, višji od 40 milijonov pik. A z Nokio 808 lahko tudi deskamo po spletu, telefoniramo in s ptiči streljamo prašiče.

Monitor je že nekajkrat priredil dvoboj med fotoaparati in vedno pametnejšimi telefoni, med katerimi so se Nokie, fotografsko gledano, vedno uvrstile v sam vrh. Pred približno dvema letoma se je članek začel zelo podobno, le da je bilo tedaj v igri ducat milijonov pik. Pravkar predstavljena Nokia 808 PureView pa je tokrat na preizkus priromala še ponosneje. Tako bi vsaj lahko sodili ob prebiranju njenih fotografskih specifikacij, pri čemer so nas zasrbeli prsti in oči.

Za telefoniste

Toda zahtevnejši sodobni uporabniki bistrih telefonov bodo večinoma ostali ravnodušni. Telefon resda deluje skrbno in trdno grajen. Plastika je prijetna za otip in obenem zaradi grobe teksture omogoča trden oprijem. Zaobljenost robov se nadaljuje v estetsko še najbolj izstopajoč del telefona, ki gosti ravno kamero. A čeprav izboklina sprva deluje nekoliko tuje, se je hitro privadimo in celo ugotovimo, da telefon tudi zaradi nje lepo leže v dlan. Zgornja stranica gosti običajni priključek za slušalke ter priklopa USB in HDMI.

Štiripalčni zaslon je sicer povsem soliden in ne postane sramežljiv niti na močni sončni svetlobi, a mu za pohvalo manjka nekaj pik ločljivosti. 360 × 640 svetlobnih pik je žal že preživeta lastnost. Enako bi skorajda lahko trdili o enojedrnih procesorjih, a večinoma ARM11 s svojimi 1300 MHz in ob pomoči 512 MB pomnilnika RAM zgledno vdihuje življenje operacijskemu sistemu Nokia Belle, ki temelji na Symbianu. Vmesnik sicer ni tako z maslom namazan kot pri Nokiinih najhujših konkurentih, a je kljub temu lep in razmeroma funkcionalen. Upravljanje na dotik dopolnjujejo trije gumbi pod zaslonom in trije pretežno fotografski ob strani, ki jim za povrh dela družbo še drsnik za zaklep telefona. Pomnilnika je za 16 GB, še dvakrat toliko pa ga lahko pridobimo s kartico microSD.

"Fotografski vmesnik ne izstopa, čeprav ponuja za telefon nenavadno veliko ročnih nastavitev."

Za fotografe

In smo spet pri milijonih. A tokrat velja biti pazljiv pri cinizmu. Nokiini inženirji, kolikor jih je še ostalo (toliko o varčevanju s cinizmom ...), niso le pomnožili števila svetlobnih detektorjev, temveč so izbrali bistveno večje tipalo, kot smo ga vajeni ne samo med telefoni, temveč tudi med žepnimi digitalnimi fotoaparati. Velikost tipala je namreč kar 1/1,2 palca. Nokia 808 PureView se torej po velikosti tipala uvršča nekako nad napredne kompaktne fotoaparate in pod sistem Nikon 1. Obenem so ubrali drugačen pristop k digitalnemu zumu in fotografiranju pri nižji ločljivosti. Fotografija naj se ne bi preprosto pomanjšala po zajemu, temveč naj bi taki obdelavi rabilo namensko vezje, ki signale posameznih pik pazljiveje združi v fotografijo nižje ločljivosti. V slabih svetlobnih razmerah tako ob preklopu na nižjo ločljivost občutno pridobimo na ravni šuma. A tudi pri polni ločljivosti se Nokia 808 več kot solidno obnese v temnih prostorih. In čeprav si avtomatika redko drzne prekoračiti mejo ISO 800, so slike nad pričakovanji tudi ob najvišji občutljivosti ISO 1600. Konkurenco poseka tudi ksenonska bliskavica, ki je svetlobna leta pred v telefone najpogosteje vgrajeno lučko LED. A tudi lučko LED Nokia 808 ima, le da osvetljuje kader le ob ostrenju, ko je to potrebno.

Ob dobrih fotografskih razmerah lahko fotografijam le spoštljivo prikimamo. Šuma je zelo malo, podrobnosti pa so presenetljivo jasne. Končna ločljivost fotografij je 7152×5368 pik in treba se je zavedati, da iskanje ostrih podrobnostih pri stoodstotni povečavi ni smiselna. Tako ostrih posnetkov, da bi res polno izkoristili drobne svetlobne detektorje tipala, ne premorejo niti profesionalne leče zrcalno refleksnih fotoaparatov. A zveneče ime Carl Zeiss na hrbtni strani ne obljublja kar v prazno. Optiko sestavlja pet elementov, ki so "zlepljeni" v le eno skupino, s čimer je minimizirano število prehodov svetlobe med steklom in zrakom. Ostrina posnetkov je več kot solidna, presenetilo pa nas je tudi to, da na posnetkih nismo opazili kromatične aberacije. Upamo si dvomiti, da je to zgolj zasluga optike. Zagotovo imajo prste vmes tudi programski algoritmi, a če je rezultat brezhiben, nam je lahko vseeno, kako je dosežen. Prav tako na fotografijah ni prežganin in na splošno merjenje svetlobe opravi svojo nalogo več kot dobro. Fotografije so všečne in obenem naravne že neposredno iz telefona, kakovost zajema pa brez težav prenese tudi naknadno obdelavo v računalniku.

Goriščnica objektiva je preračunanih 28 mm, to je tudi v svetu kompaktnih fotoaparatov zelo "široko", svetlobna jakost pa je F/2,4. Aparat ima mehanski zaklop, odprtina zaslonke pa je fiksna. Ob močni svetlobi zato priskoči na pomoč filter ND, ki enakomerno zatemni zajem in s tem omogoča krajše čase osvetlitve.

"Ob zumiranju pri ločljivosti pet milijonov pik še vedno zajamemo kup detajlov."

Fotografski vmesnik je pregleden in za telefone razmeroma klasičen. Na levi strani zaslona se nam ponujajo dodatne možnosti, s katerimi telefon ne skopari. Ročni nadzor imamo nad kompenzacijo osvetlitve, med nastavljanjem pa se na zaslonu prikaže celo histogram. Izbiramo lahko še med nastavitvami temperature beline (ročni zajem žal ni mogoč), nastavitvami bliskavice, uporabo filtra ND in občutljivosti ISO. Za kaj več je potreben sprehod med menuje, Tam se nam pod prste ponujajo drsniki za nastavljanje kontrasta, ostrine in barvne nasičenosti ter gumbki z izbiro razmerij stranic, barvnih učinkov ter ločljivosti posnetkov. Med zanimivejša orodja sodi še t. i. "bracketing" oz. zaporedni zajem posnetkov ob različnih nastavitvah ter slikanje v intervalih. Tri kombinacije nastavitev si lahko celo shranimo.

Telefon izostri ob polovičnem pritisku na gumb sprožilca ali ob dotiku zaslona. S tem določimo tudi točko ostrenja. Shranjevanje posnetka traja nekaj več kot sekundo, nato se fotografija preseli v desni spodnji kot vmesnika, kjer postane hkrati tudi gumb za hitri dostop do galerije že posnetih fotografij. Zumiranje ob izbrani polni ločljivosti posnetkov ni omogočeno, ob nižjih pa postane prav uporabno. Škoda, da med nastavitvami ne moremo telefonu dopovedati, da če želimo zumirati, smo pač pripravljeni plačati davek v obliki ločljivosti. Tako pa moramo bodisi imeti ves čas izbrano nižjo ločljivost, bodisi se sprehoditi po menujih, če se nam zahoče kak kader zajeti od bliže.

Da ne bomo le hvalili

Na splošno nam je bilo fotografiranje z Nokio v veselje. Priročno je, da se telefon na pritisk tipke sprožilca odzove z zagonom aplikacije za fotografiranje, čeprav je zaklenjen, prvo fotografijo pa naredi že po dobrih dveh sekundah. A med preizkusom nam jo je telefon dvakrat zagodel s popolnoma napačnim merjenjem svetlobe. Zajem fotografije je bil bistveno pretemen, pomagal pa je vnovični zagon aplikacije. Enkrat je telefon tudi popolnoma odpovedal poslušnost, streznila ga je šele odstranitev akumulatorja.

Sam objektiv je res malenkost ugreznjen v izboklino na hrbtu telefona, tako da ga ob odlaganju na ravno površino ne bomo takoj poškodovali. Še vedno pa bo pogosto zamaščen zaradi prstnih odtisov in bo trepetal tudi pred le malenkost bolj brezbrižnim ravnanjem.

"Na posnetku bližnjega objekta opazimo drobne detajle, celoten kader je pravilno osvetljen, ozadje pa prijetno zamegljeno."

Kaj pa video?

Tudi ta ni od muh. Trideset sličic pri polni visoki ločljivosti in presenetljivo gladek zum, ki prav nič ne pokvari kakovosti zajema, sta močna aduta. Obenem so prehodi med svetlimi in temnimi scenami ustrezno osvetljeni in gladki. Tudi zajem zvoka je soliden. Na menujih najdemo možnost stabilizacije videa, a smo jo po nekaj poizkusih raje pogrešali, saj sicer zelo tekoče posnetke spremeni v občasno zatikajoče. Še enkrat pa je Nokia 808 PureView presenetila v slabi svetlobi, kjer se je sicer zadovoljila s temnejšim zajemom, a obenem presenetljivo nizkim nivojem šuma pri spodobnem ohranjanju detajlov.

Neupravičeni dvomi

Nokia 808 PureView dokazuje, da velika količina nagnetenih pik na tipalu ne rabi nujno le trženju in šopirjenju s specifikacijami. Svojih 42 megapik s pridom izkorišča v slabih svetlobnih razmerah in pri zumiranju tako ob fotografiranju kot snemanju videa. Ob ogledu fotografij z naših preteklih preizkusov, posnetih z drugimi telefoni, smo lahko le še dodatno priznali Nokiin primat med "fotofoni". Škoda le, da jim zmanjkuje sape na drugih področjih.

Za tiste, ki si od telefona ne želite absolutnih presežkov drugod kot pri fotografiji, pa je Nokia 808 lahko povsem samoumevna izbira. Fotografijam res težko kaj očitamo.

Nokia 808 PureView

Pametni telefon z vrhunskim fotoaparatom.

Kje: www.nokia.si

Cena: Še ni znana.

Za: Kakovost fotografij, kakovost videa, tipke za upravljanje telefona, kakovost izdelave.

Proti: Druge lastnosti telefona niso navdušujoče, nekaj hroščev v programski opremi. 

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki