Objavljeno: 14.6.2022 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Posebna 2022

Država od doma: Je pametni telefon vse, kar potrebujemo?

Koronavirus nas je prisilil v delo od doma, še posebej, ko smo bili v karanteni ali izolaciji. Je bilo mogoče poslovati, ne da bi zapustili domovanje? Je bilo to dražje ali ceneje? Je bilo bolj ekološko?

Poslovanje na daljavo ni povsem nov koncept. Namesto digitalnih omrežij in elektronskih podpisov so v času papirnega poslovanja pred 30 leti ročno podpisano poslovno pošto raznašali kurirji. Odkar je elektronski podpis zakonsko izenačen z ročnim, lahko večino poslov in plačil sklenemo na daljavo.

Čeprav smo se s poslovnimi partnerji lahko družili na virtualnih sestankih že davno pred začetkom pandemije covida 19, nas je ta prisilila v množično uporabo novih tehnologij. Prej so sestanke na daljavo organizirale predvsem velike multinacionalke pri iskanju novih kadrov ali sklepanju manjših poslov v zelo oddaljenih delih sveta.

Sestankovanje na daljavo

Že ko sem pred več kot desetimi leti delal pri nekem gorenjskem podjetju, so tam vodilni ugotovili, da zaposleni porabimo veliko preveč časa za t. i. kofetkanje, čeprav sem si sam zaradi obilice dela redko odtrgal čas za tovrstno popestritev delovnika. Dobili smo strežnik za besedilno in govorno komunikacijo na daljavo ter navodilo, naj se tudi z bližnjimi sodelavci raje pomenkujemo prek tipkovnice, kot pogovarjamo, saj tako pri delu ne bomo motili celotnega oddelka. Za vse ostalo je bila na voljo soba za sestanke.

Koronavirus je naredil še veliko večji korak. Dobesedno prisilil nas je v komunikacije na daljavo, le da smo tokrat morali komunicirati od doma namesto iz pisarne. K sreči ima vsaj v velikih mestih večina doma širokopasovni internet. Celo naši otroci so morali sestankovati oziroma sodelovati pri pouku na daljavo.

Sestankovanje na daljavo ima seveda tudi nekaj pomembnih prednosti, saj se ne potrebujemo prevoza na delovno mesto ali v šolo in s tem bistveno manj obremenjujemo okolje, hkrati pa nam več časa ostane za popoldanske aktivnosti. Kljub temu virtualna poslovna druženja ne morejo v celoti nadomestiti osebnih.

Med nekakšne sestanke na daljavo lahko štejemo tudi virtualne oglede, kjer udeleženec prek video in zvokovne povezave razkaže prostor, v katerem se nahaja. Ostali udeleženci lahko pri tem sodelujejo in sporočajo želje, kaj bi si še želeli pobliže ogledati. Denimo za tiste, ki so se med najhujšimi epidemičnimi izbruhi odločali za nakup nepremičnine, so posredniki prek sodobne tehnologije organizirali virtualne oglede. Res pa je, da se pri tako velikih poslih še vedno težko povsem zanesemo na tehnologijo, saj oči opazijo več kot kamera nepremičninskega agenta, a ker je bilo potovanje med državami skoraj nemogoče, morebitnim kupcem iz tujine drugega kot čakanje niti ni preostalo.

Domača pisarna po novem tudi za delo od doma, zvečer pa za gledanje IPTV.

Varnejše elektronsko bančništvo

Pred koronskim obdobjem smo manj kupovali prek spleta in smo bili zato tudi manj izpostavljeni različnim zlorabam spletnih kriminalcev. Ko pa smo bili prisiljeni daljše obdobje tehnično blago in storitve naročati in plačevati le prek spleta, se je zaradi številnih manj izkušenih uporabnikov močno povečalo tudi število zlorab na ravni celotne EU. V EU je zato s 3. majem začela veljati direktiva za varnejše elektronsko poslovanje, katere namen je preprečiti oziroma kar se da zmanjšati zlorabe spletnih plačil z večplastno zaščito: elektronskim certifikatom, s prepoznavo obraza in/ali z geslom. Še vedno je možnost tudi preverjanje identitete z enkratno kodo v sporočilu SMS, vendar le v kombinaciji z drugimi vrstami zaščite. Zaščite plačil, ki delujejo na pametnih telefonih in drugih pametnih napravah s karticami SIM, morajo implementirati vse banke in vsi spletni trgovci.

Elektronsko bančništvo je postalo varnejše, hkrati pa (še) malce bolj zapleteno za uporabo.

Čeprav se za zdaj še nihče ne sprašuje o varnosti podatkov in predvsem elektronskih certifikatov v pametnih telefonih, od katerih imajo nekateri več varnostnih lukenj kot švicarski sir, kaže da bodo ti prej ali slej nadomestili množico plačilnih kartic, ki jih danes uporabljamo za nakupe prek spleta. Tako že danes večina bank omogoča uporabo t. i. elektronskih denarnic oziroma aplikacij za plačevanje v trgovinah in na drugih plačilnih mestih.

Kaj pa ostale bančne storitve? No, poslovanje prek internetne banke omogoča vse storitve, ki jih lahko opravimo pri bančnem okencu, razen poslovanja z gotovino, ki pa za večje zneske in podjetja brez davčnih blagajn tako in tako ni dovoljeno. Manjše zneske lahko dvignemo ali položimo tudi na bankomatih. Sklepanje depozitov in jemanje kreditov prav tako nista težava, poslujemo pa lahko tudi z vrednostnimi papirji ...

Storitve in računi na daljavo

Veliko novinarjev, odvetnikov, prevajalcev, programerjev in drugih v samostojnih poklicih vsak dan dela od doma, vendar je bil med obdobji epidemij delavnik mnogih zaradi varstva otrok bistveno spremenjen in skrajšan. A nekatere projekte je bilo zaradi pogodbenih rokov vendarle nujno izpeljati, četudi z delom v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah, ko otroci spijo.

Tudi zaračunavanje in plačevanje opravljenih storitev ter dobavljenega blaga se nista ustavila. Med pandemijo je sicer veliko naročnikov od izvajalcev zahtevalo pošiljanje računov ali njihovih kopij (tudi) v elektronski obliki. Ker je elektronski podpis po zakonu že dolgo enakovreden lastnoročnemu, izdajanje originalov računov v elektronki obliki ni bilo problem, če je imel izdajatelj na svojem računalniku nameščeno ustrezno programsko opremo za njihovo elektronsko podpisovanje, svoj elektronski certifikat, in je poskrbel za varno hrambo elektronskih dokumentov. Prejemnik je moral, po drugi strani, imeti možnost preverjanja veljavnosti elektronskega podpisa na prejetem računu. To zmore tudi Adobe Acrobat Reader z ustreznimi korenskimi elektronskimi certifikati zakonsko določenih zaupanja vrednih izdajateljev elektronskih certifikatov v Sloveniji.

Tudi Raspberry Pi 3, še bolj pa 4, je odličen za delo in sestanke na daljavo.

S popolno digitalizacijo poslovanja so zaposleni lažje delali od doma, računovodjem pa ni bilo treba hoditi v službo samo zato, da bi ročno odpirali kuverte z računi dobaviteljev ali pisali papirne račune kupcem blaga in storitev. Znašla so se tudi velika podjetja, še posebej telefonski, kabelski in internetni operaterji in dobavitelji električne energije ter plina, od katerih so nekatera svojim številnim naročnikom postopno dobesedno vsilila prejemanje računov po elektronski pošti ali uvedla dodatno plačilo za papirni račun.

Tretja možnost je bila izdajanje standardiziranih in podpisanih e-računov v zapisu e-slog, kar je zahteva za poslovanje z državnimi organi in institucijami in za kar potrebujemo posebej prilagojeno aplikacijo. Samostojni podjetniki in podjetja, ki na mesec izdajo do največ pet tovrstnih računov, lahko brezplačno uporabljajo tudi spletno aplikacijo Uprave RS za javna plačila.

Dostava blaga v koronskem obdobju

Za opravljanje storitev na daljavo nemalokrat potrebujemo tudi nova delovna sredstva in potrošni material, denimo nov pametni telefon ali nov toner za laserski tiskalnik. Ker smo bili med koronskim obdobjem življenjsko odvisni od računalniške in omrežne infrastrukture, tehnične trgovine pa so bile zaprte, smo lahko novo opremo naročili le prek spleta, zaradi česar so imele dostavne službe povečan obseg dela in pogosto teden ali dva zamude pri dostavi, a smo to lahko delno upoštevali že pri naročanju.

Veliko dela so imele tudi vzdrževalne službe internetnih operaterjev, ki so skrbele, da smo lahko delali od doma. Največkrat je bila potrebna zamenjava komunikacijske opreme, delno zaradi odpovedi veliko bolj obremenjenih modemov, delno pa zaradi zahtev številnih uporabnikov po večjih hitrostih prenosa podatkov.

Ustanovitev podjetja prek spleta in poročanje davčni upravi

Čeprav tisti, ki so ustanovili podjetje, med koronskim obdobjem niso mogli računati na takojšnjo državno pomoč, je bilo, zahvaljujoč digitalnim storitvam javne uprave, predvsem sistema spletnih točk e-VEM, kljub vsemu mogoče ustanoviti podjetje. Obenem sta poročanje in obračunavanje davkov pravnim subjektom in fizičnim osebam prek sistema e-Davki že vrsto let digitalizirana. Za dostopnost obeh je bilo treba na domači računalnik namestiti ustrezno programsko opremo in osebni elektronski certifikat, ki smo ga sicer s težavo pridobili na upravnih enotah, katerih poslovanje je bilo močno okrnjeno. Prek sistema e-Davki je bilo med koronskim obdobjem mogoče zaprositi tudi za državno pomoč zaradi zmanjšanega obsega poslovanja zaradi varstva otrok ali zaradi odrejene karantene ali izolacije.

Osebni certifikat javne uprave je bil uporaben tudi za dostop do sistema zVEM – e-Zdravje, ki omogoča tiskanje covidnih potrdil in naročanje na zdravstvene preglede ter posege, obenem pa za vsakega zavarovanca v obveznem zdravstvenem zavarovanju vodi sezname predpisanih in izdanih zdravil kakor tudi zdravstvenih obravnav.

Vzdrževanje spletne strani podjetja ni nepomembno

Posodobljena predstavitvena spletna stran je med koronskim obdobjem dobila še veliko večji pomen kot običajno, saj so morala številna podjetja omejiti čas poslovanja s strankami ali začasno zapreti svoja vrata. Mnoga so zato redno posodabljala svoje spletne strani in na njih obenem objavljala novice o spremenjenih pogojih za obisk njihovih poslovalnic, so pa bila tudi taka, ki očitno svojih spletnih strani niso posodobila že več let. Marsikateri naivnež je bil zato neprijetno presenečen, ko je naletel na trdno zaprta vrata.

Po koroni nazaj v stare tirnice, a ne vsi!

Številni delodajalci so ugotovili, da jim delo od doma prinaša tudi nekatere finančne koristi, zato so svojim zaposlenim v nekaterih dejavnostih in predvsem na pisarniških delovnih mestih tudi po pandemiji omogočili delo od doma, saj jim tako ni bilo več treba najemati toliko pisarniških prostorov kot pred epidemijo, hkrati pa so zmanjšali potne stroške in neformalna druženja zaposlenih zunaj časa za malico. Kljub delu od doma velik del zaposlenih ni ostal brez nadzora, saj morajo imeti številni na zahtevo delodajalcev med delovnikom ves čas vklopljeno video povezavo.

Nekatera podjetja so med koronskim obdobjem od dobaviteljev zaradi težjih pogojev poslovanja izsilila tudi posebne popuste, ki so pogosto še v veljavi in bodo na njihovo ukinitev morda vplivale šele podražitve storitev in blaga zaradi prihajajoče visoke inflacije na območju evra.

Kakorkoli, delo in poslovanje od doma ter sprememba delovnih navad z bolj prilagodljivim urnikom dela so za mnoge postali stalnica, drugi pa v času počasnega okrevanja gospodarstva mrzlično iščejo novih poslovnih priložnosti in novih možnosti za zaposlitev, saj nam zaradi višanja cen energentov, kot posledice gospodarskih ukrepov EU proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, spet grozi recesija. Po drugi strani pa se zdi, da je vojna v Ukrajini, globalno gledano, izničila vse pozitivne ekološke učinke na Zemljo, ki jih je z zmanjšanjem obremenitve okolja po vsem svetu prineslo delo od doma ...

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

fc4dkL5HR9w

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji