Digitalno listanje
Tehnologija dandanes omogoča pravo pravcato digitalno listanje po revijah. Liste obračamo sem in tja, jih vihamo in kukamo, kaj je na drugi strani. Še več, listi ob listanju šelestijo, kot bi bili pravi. Manjka samo vonj po novem, svežem papirju ...
Kaj storiti, ko želimo neko tiskano publikacijo objaviti v internetu? Založniki imajo na voljo kar precej možnosti, od katerih pa ima vsaka take in drugačne pomanjkljivosti. Večina tiskanin namreč pri pretvorbi v internetno obliko izgubi prvotni videz. Kot primer vzemimo neko revijo, recimo kar tole, ki jo držite v rokah. Revija Monitor je sestavljena, takole v grobem, iz platnic, kazala, kupa člankov in kupa oglasov. Vse skupaj pa je prav lično oblikovano (vsaj domišljamo si, da je;) in stavljeno in na koncu natisnjeno na nekaj kubikov stisnjenega lesa. Bodimo odkriti, revija, objavljena v spletu v obliki HTML (ali temu sorodni), je le bleda senca natisnjene različice. Založnik bi lahko objavil kar PDF različico revije, a bi imela to slabost, da bi jo lahko vsakdo skoraj neomejeno distribuiral naprej, tega pa si navadno ne želimo. Ob prihodu raznih spletnih tehnologij pa se je porodila tudi zamisel, da bi zgoraj omenjena stisnjena drevesa lahko znova sestavili v digitalno obliko in jih ponudili bralcem. Tako so se rodili digitalni listalniki. Vse skupaj vendarle ni tako zelo preprosto, zato so se na trgu znašla podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo e-katalogov, e-revij, e-brošur in podobno imenovanih zadev. V uredništvu smo si ogledali, kakšna je ponudba teh storitev pri nas in kako je s podobnimi storitvami v tujini.
Tehnologija
Na prvi pogled je dokaj preprosto. Ob odpiranju take digitalne publikacije se v brskalniku odpre program, pisan v flashu, in poskrbi za prikaz. Večinoma ima na voljo orodja za povečavo, za obračanje listov in za preskakovanje strani. Večkrat pa najdemo tudi možnosti tiskanja publikacije, iskanja po reviji in shranjevanje revije v svojem računalniku v obliki PDF. Nekateri ponudniki imajo prikazovalnike, ki omogočajo postavljanje zaznamkov, lahko pa tudi prikažejo vse strani kot ikone in s tem olajšajo premikanje po publikaciji. Nekateri omogočajo celo prikaz filmov in animacij. Tam, kjer je bila v tiskani obliki reklama za neki izdelek, je lahko v digitalni reviji reklama kar v obliki videa.
Pri izdelavi take digitalne publikacije je postopek razdeljen na več korakov. Prvi korak je skoraj vedno pretvorba iz formata PDF v slikovni format. Formati so različni od rešitve do rešitve. V formatu za FSI viewer, na primer, je vsaka stran publikacije shranjena v zapisu TIFF, ki omogoča shranjevanje posameznih strani v več različnih ločljivostih. Najprej se shrani slika strani z najvišjo ločljivostjo. Nad to sliko se shrani stran s polovično ločljivostjo in tako naprej. Tako prikazovalnik za bolj oddaljen pogled strani uporabi slike z manjšo ločljivostjo in potem ob povečevanju strani prikaže samo izbrani del slike v višji ločljivosti. Ko uporabnik izbere določen izsek slike, pregledovalnik pošlje zahtevo strežniku, ki ta del slike izbere, ga zapakira v neki format, bolj primeren za prenos po internetu (ponavadi je to kar JPEG), in ga pošlje pregledovalniku, ki ga prikaže uporabniku.
Digitalne revije poleg šelestenja papirja omogočajo še marsikaj, kar nam olajša in polepša branje. Ob izdelavi revije ali kataloga se lahko z založnikom vnaprej dogovorimo, ali želimo v svoji različici revije delujoče kazalo. Če gre za digitalni katalog, si lahko poleg kazala omislimo še marsikaj drugega. Na primer odpiranje okenc ob premikih miške na določene izdelke ali pa odpiranje novih oken brskalnika s podatki o posameznem izdelku, ko ga kliknemo. Omejitev skorajda ni, saj je vse skupaj prikazano v brskalniku.
Večina prikazovalnikov omogoča povečevanje in zmanjševanje publikacije skupaj z oknom brskalnika, nekateri pa imajo velikost strani pri minimalni povečavi stalno določeno. V teh primerih je ponavadi precej teže prebirati revijo, ne da bi jo povečali, saj je začetna slika premajhna, da bi omogočala normalno branje. Vsak malo bolj napreden pregledovalnik ima tudi neke vrste predpomnilnik za nekaj strani, ki so pred tisto, ki jo imamo trenutno na zaslonu, in za njo. Tako uporabniku ni treba čakati na prenos slike vsakič, ko obrne list.
Ob izdelavi publikacije je večinoma tako urejeno, da je publikacija objavljena v strežniku našega ponudnika. Pretvorba iz dokumenta PDF v virtualno publikacijo se opravi na različne načine. Večinoma gre za individualne dogovore s ponudnikom, pri katerih se dogovorimo o vseh podrobnostih in končni ceni projekta. Kakšna bodo kazala, koliko in kje bodo povezave na druge strani, kje se bodo odpirala razna okenca o izdelkih v našem katalogu. Prav tako se lahko dogovorimo marsikaj o spremembi uporabniškega vmesnika za pregledovalnik, o umestitvi publikacije na svojo spletno stran in podobnem. Nekateri od ponudnikov, ki smo si jih ogledali, imajo na voljo kar spletni vmesnik, prek katerega lahko svoj PDF naložite v njihov strežnik in pretvorba se ustvari samodejno. Možno je tudi, da z orodji, ki vam jih zagotovi ponudnik storitev, kar sami naredite tak izdelek, kot bi želeli. V redkih primerih je mogoče tudi, da bi izdelani katalog oziroma revijo lahko "odnesli domov
Uporabnost?
Večina izkušenih uporabnikov se bo povprašala o uporabnosti takih virtualnih publikacij. Tudi mi smo se. Videti so sicer lepo in zanimivo, uporabnik dobi občutek, da v resnici lista po reviji. Vendar je take publikacije, po pravici povedano, nekoliko nerodno brati. Nenehno približevanje strani in premikanje drsnikov sem in tja je precej zamudno in v nekaterih primerih tudi nerodno. Tudi možnost tiskanja strani se je v enem primeru izkazala za precej klavrno, saj je bil odtis tako nečitljiv, da branje praktično ni bilo mogoče. Nasploh se nam je zdela slednja telovadba naravnost bizarna. Iz digitalne oblike v papirno, pa spet nazaj v digitalno in na koncu spet odtis na papir. Zelo moteče je tudi to, da take "flashevske" publikacije ne bo obiskal noben iskalnik. Tako iskanje po reviji z internetnimi iskalniki ne bo mogoče.
Imajo pa digitalne revije določene prednosti v primerjavi z drugimi oblikami objavljanja publikacij v internetu. Ena izmed prednosti je vsekakor lažji nadzor nad publikacijo, ker je vsako neposredno kopiranje (izreži in prilepi) onemogočeno in bi se moral za kopiranje resnično potruditi in v to vložiti kar nekaj truda. Nekaj več nadzora je tudi nad samo distribucijo publikacije, saj jo je "nemogoče sneti" iz spletnega strežnika in jo kako drugače distribuirati. V primerjavi z datotekami PDF je to kar precejšnja prednost. Precej je tudi olajšana distribucija publikacije, saj lahko naročniku omogočimo, da našo publikacijo bere že takoj ob izidu, namesto da čaka še kak teden ali dva, da originalni izvod priroma po pošti. Na koncu ostane še "uporabniška izkušnja", saj bralca ne oropamo za listanje po publikaciji in celostno podobo, ki jo dobi v papirnati obliki.
Ponudba, povpraševanje in cene
Ponudba teh storitev je kar pestra. Tudi pri nas imamo na izbiro nekaj ponudnikov, podrobneje smo si ogledali tri. Povpraševanje pa, po pravici povedano, presega pričakovanja. V taki ali drugačni digitalni obliki imajo svoje kataloge objavljena vsa bolj znana imena kataloških prodaj pri nas. Prav tako ima marsikatero podjetje na tak način v internetu objavljene svoje reklamne brošure.
Tudi po svetu je na desetine revij, ki so dostopne v takih oziroma podobnih digitalnih oblikah. Od računalniških revij pa vse tja do revij za vrtnarje in gospodinjstva. Večina bolj znanih in priljubljenih naslovov je na voljo tudi za digitalno listanje. Večina ponudnikov pa poleg samih virtualnih katalogov, revij in brošur ponuja še druge storitve. Na primer izdelava 3D virtualnih predstavitev, pri katerih si uporabniki lahko ogledajo določeno fotografijo v "3D obliki". Gre sicer za množico bitnih slik, posnetih z različnih zornih kotov, ki jih pregledovalnik potem prikazuje glede na to, kako uporabnik obrača sliko.
Ko so odločamo o tem, koga bomo izbrali za našega ponudnika, pride na koncu do izraza tudi cena. Ker je ponudba precej pestra, so tudi cene precej pestre. Gibljejo pa se različno, vse od nekaj sto evrov za eno publikacijo pa vse tja do nekaj tisoč evrov za daljše obdobje izdajanja publikacij. Cene, ki jih navajamo za ponudnike, ki smo si jih ogledali v uredništvu, so okvirne in informativne. Večina ponudnikov izdela individualno ponudbo za posamezno publikacijo oziroma celostno rešitev. Cenovne postavke so tako lahko zelo različne glede na zahtevnost ponudbe in želje naročnika. Pri tujih ponudnikih je bilo najbolj moteče to, da je večina enostavno spregledala naša povpraševanja po njihovi ponudbi. Verjetno nas niso našli na zemljevidih ali kaj podobnega, kdo ve.
Citadela
Citadela je podjetje iz Ljubljane, ki se ukvarja z založništvom, spletnimi in večpredstavnimi rešitvami, v svoji ponudbi imajo (oz., bolj natančno, bodo imeli) tudi spletno objavo tiskovin. Na spletni strani si je moč ogledati primere njihovih virtualnih publikacij. Sam uporabniški vmesnik je preprost in jasen za uporabo. V zgornjem delu je orodna vrstica, s katero se lahko sprehajamo po publikaciji, jo povečujemo in zmanjšujemo. Omogočeno je tudi tiskanje. Odtis strani je solidne kakovosti in se bere brez težav. Po prvih obrnjenih listih je bilo opaziti, da si pregledovalnik ne zapomni strani za naprej. Medtem ko se nalaga naslovnica, si pregledovalnik shrani nekaj strani vnaprej, pri nadaljnjem listanju pa se strani nalagajo vsaka posebej. Na voljo je precej grob hitri ogled strani, ki je trenutno odprta, a za malo manj razmazano in bolj razločno sliko je treba malce počakati. Ko je stran enkrat naložena, nam pri povečevanju in oddaljevanju ni več treba čakati. Uporabniški vmesnik ne omogoča, da bi vogal lista "prijeli" in ga le pridržali ter pokukali, kaj je na drugi strani. Opazili smo tudi, da se stran ob vsaki spremembi velikosti okna brskalnika znova nalaga. Na levi strani prikazovalnika lahko prikličemo seznam vseh strani, po katerem se lahko sprehajamo, in izberemo stran, ki se bo prikazala v glavnem oknu. Omogočeno je iskanje po publikaciji, ki je zelo hitro in prikaže zadetke v posebnem oknu in ne zahteva vnovičnega nalaganja trenutne strani. Pri Citadeli se lahko s ponudnikom dogovorite tudi o dobavi izdelka na plošči CD/DVD ali pa ga enostavno prenesemo iz njihovega strežnika k sebi. Za pripravo tiskovine na spletnem naslovu naročnika vam pri Citadeli računajo okroglih 100 evrov za 60 strani, skupaj z iskalnikom in kazalom. Gostovanje v njihovem strežniku vas bo stalo 25 evrov, cene za razne dodatke, kot so povezave, zvok in večpredstavnost, pa se oblikujejo po dogovoru.
Citadela
Splet: www.edition-on.net.
Cena: 100 EUR za 60 strani, 25 EUR za gostovanje v njihovem strežniku.
Za: Hiter poprejšnji ogled strani, iskanje.
Proti: Začetno odpiranje publikacije je nekoliko počasno.
Richpaper
Na naslovu www.richpaper.com je še en slovenski ponudnik, katerega trg sega tudi onkraj naših meja. Richpaper za prikazovanje publikacij uporablja pregledovalnik FSI, ki velja za enega izmed bolj izpopolnjenih tovrstnih izdelkov. Pregledovalnik si sproti polni predpomnilnik, tako da lahko nemoteno listamo po publikaciji. Poleg samega prikazovanja revij in brošur omogoča tudi prikazovanje 3D objektov. Uporabniški vmesnik lahko ponudnik tudi prikroji željam stranke. V nekaj primerih, ki smo si jih ogledali, uporabniški vmesnik podpira iskanje po besedilu publikacije in shranjevanje strani na disk, drugje pa ne. V zgornjem delu okna je orodna vrstica, v kateri imamo gumbe za povečavo in pomanjšavo ter izbiro treh orodij, za povečavo, premikanje in obračanje strani. Možno je tudi tiskanje, ki je odlično, saj je mogoče natisnjeno stran tudi prebrati, in to brez napora in ugibanja, kaj bi beseda lahko pomenila. Pri richpaperju bodo vašo publikacijo hranili v svojih strežnikih, v ponudbi pa imajo tudi zaključeno storitev oz. t. i. slikovni strežnik (image server), kos programske opreme, ki vnaprej pripravlja slike, ki jih zahteva pregledovalnik.
Pri richpaperju ponujajo dva osnovna tipa storitve. Lahko jim pošljemo svoj PDF in v dveh dneh bodo izdelali virtualno publikacijo in vam za dostop do nje poslali košček kode HMTL, ki ga enostavno vključite na svojo spletno stran. Če nimate svoje spletne strani, jo lahko dobite pri richpaperju, poslali vam bodo povezavo do strani, na kateri je publikacija. Druga možnost, za katero se lahko odločite, je, da vam dodelijo dostop do njihovih spletnih dveri, na katerih si lahko sami prenesete orodja za izdelavo publikacije in si jo naredite sami, po svojih željah. Pri richpaperju boste odšteli 199 dolarjev oziroma 149 evrov za predelavo vaše revije v virtualno obliko, za izdelavo kataloga bo treba odšteti 499 dolarjev oziroma 299 evrov, če pa si želite publikacijo izdelati sami, boste za njihova orodja odšteli 2640 dolarjev oziroma 1980 evrov na leto.
Richpaper
Splet: www.richpaper.com
Cena: 149 EUR za revijo, 299 EUR za katalog, 1980 EUR na leto za dostop do njihovih orodij.
Za: Hitro nalaganje, velika povečava.
Proti: Vse publikacije morajo gostovati v njihovem strežniku.
MCA
Tudi podjetje MCA je slovensko podjetje, ki se ukvarja z založništvom in podobnimi dejavnostmi, med katerimi je tudi ponudba virtualnih katalogov. Kot vzorčni primer kataloga so nam izdelali eno številko Monitorja, ki smo si jo potem lahko ogledali v njihovem strežniku. Tudi pri podjetju MCA uporabljajo pregledovalnik FSI, za katerim stoji slikovni strežnik, ki pošilja vnaprej obdelane slike pregledovalniku. Vzorčna publikacija je bila tako na moč podobna vzorčni publikaciji richpaperja, uporabniški vmesnik se je razlikoval le po logotipu podjetja v spodnjem levem kotu pregledovalnika. Tako kot vsi drugi tudi MCA ponuja izdelavo virtualnih publikacij z vsemi priboljški, ki jih omogoča tehnologija, ki jo uporabljajo. Cene osnovnih storitev so precej podobne konkurenci. Za izdelavo publikacije boste potrebovali 100 oziroma 150 evrov, če bo vaša publikacija daljša od petdeset strani. Druge storitve, od izdelave povezav v publikaciji do popolne grafične zasnove, animacij in gibljivih vsebin, se zaračunavajo glede na količino. V podjetju pravijo, da je to njihova osnovna ponudba in da za posamezne publikacije vedno naredijo individualne ponudbe po pogovoru s stranko. Našli jih boste na spletnem naslovu www.mca.si.
MCA
Splet: www.mca.si
Cena: 100 EUR za publikacije do 50 strani, 150 EUR publikacije z več kot 50 stranmi.
Za: Hitro nalaganje, velika povečava, cena.
Proti: Vse publikacije morajo gostovati v njihovem strežniku.
Zinio
Zinio je eden izmed največjih ponudnikov digitalnih revij na svetu. Pokrivajo velik del ameriškega trga, delujejo pa tudi širše. V Ziniu so ubrali malo drugačen pristop k vsemu skupaj, osredotočili so se na ponudbo digitalnih revij bralcem. Na njihovi spletni strani lahko iščemo po naslovih revij, ki jih imajo v ponudbi, lahko jih razvrščamo po kategorijah in na koncu izbrano revijo tudi naročimo. Revije naročamo po posameznih številkah ali v paketih po več številk skupaj. Na voljo imamo več sto naslovov, ki jih lahko naročimo. Ob naročilu si v svoj računalnik prenesemo še Zinio bralnik in izbrane (kupljene) revije, ki jih lahko potem doma prelistavamo. Digitalno, seveda! Zinio poleg svojega bralnika ponuja tudi ekspresni bralnik, ki pa revij ne prebira z našega diska, temveč iz spleta. Njihov bralnik je precej špartanski. Omogoča iskanje, listanje in povečevanje, to je pa bolj ali manj vse. V Ziniu so svojim uporabnikom omogočili, da naročnino na papirnato obliko revije enostavno zamenjajo za digitalno naročnino. Cene posameznih izvodov revij in posameznih številk se gibljejo precej različno, odvisno od publikacije. Za nekoga, ki bi želel svojo revijo ponuditi bralcem v formatu Zinio, pa to pomeni kar precej možnosti. Prva, najbolj enostavna, je ta, da ponudite revijo kar iz njihovih strežnikov. Mošnjiček bo treba razvezati za 1000 dolarjev za revijo do sto petdeset strani. Lahko se odločite za izdelavo lastne datoteke ZNO, ki jo potem zna odpreti Zinio bralnik. Letna cena za najem njihovih orodij je 1500 dolarjev. Zinio bralnik, ki ga lahko distribuirate skupaj z revijo, vas bo stal dodatnih 1500 dolarjev. Če vam nobena izmed naštetih možnosti ne ustreza, se še vedno lahko odločite za četrto. Zadnje, kar vam ostane, je popolna založniška podpora Zinio. Za "borih" (vsaj) 5000 dolarjev na mesec.
Zinio
Splet: www.zinio.com
Cena: 1000 USD za eno številko revije v formatu Zinio Express, 1500 USD za dostop do njihovih orodij.
Za: Možnost branja, ko nismo povezani v internet, obveščanje o novih revijah.
Proti: Cena, precej špartanski vmesnik.
Pagegangster
Naslednji ponudnik, ki smo si ga ogledali, je na naslovu www.pagegangster.com. Njihov pristop k vsemu skupaj je nekoliko drugačen, saj ponujajo storitve za založnike. Na njihovi spletni strani odprete "trgovino" in potem njihovo storitev prodajate naprej svojim strankam. Cena je v primerjavi z drugimi ponudniki skoraj minimalna. Borih dvesto dolarjev za eno publikacijo. Vaša stranka vam da PDF, vi ga prek spletnega vmesnika naložite v gangsterjev strežnik, pripravite virtualno obliko revije in, ko je stvar nared, pokličete stranko in ji pošljete hitri ogled njihove publikacije. Stranka se odloči za nakup, ki ga opravi neposredno pri gangsterju. Gangster pobere polovico denarja od vaše stranke, drugo polovico prepusti vam. Za gangsterja precej dober posel, ni kaj. Stranka pa je tako srečna vse naslednje leto. Po preteku leta je cena slabih deset zelencev na mesec za posameznega uporabnika, število publikacij pa ni omejeno. Uporabniški vmesnik gangsterja je precej preprost, omogoča enkratno zumiranje in ob tej povečavi še premikanje gor in dol po strani. Povečava je vedno taka, da je na zaslonu celotna stran revije od roba do roba. Poleg shranjevanja PDFja celotne publikacije v vaš računalnik in tiskanja vam gangster omogoča še iskanje po publikaciji, zagotavljajo pa tudi, da bodo vašo publikacijo tako objavili v internetu, da jo bo našel in poiskal tudi Google. Tiskanje, ki ga gangster sicer omogoča, ni vredno svojega imena. Natisnjena stran je bila približno tako berljiva kot beležka, ki jo ima kak vaterpolist med tekmo zataknjeno za pasom. Škoda. Sicer so pa pri Pagegangsterju precej prijazni in ustrežljivi, te dni pa se že ukvarjajo z novo različico njihovih storitev, pri kateri bi se dalo izklopiti tiskanje in shranjevanje datoteke PDF.
Pagegangster
Splet: www.pagegangster.com
Cena: 200 USD za eno publikacijo v prvem letu, pozneje 10 USD na mesec za uporabnika.
Za: Cena, način prodaje, vnos publikacije v iskalnik Google.
Proti: Slabša ločljivost, nekoliko špartanski uporabniški vmesnik.
Zadnja stran
Virtualno šelestenje papirja in digitalno listanje je vsekakor zanimiva tržna niša, ki glede na ponudbo niti ni tako zgrešena, vsaj tržno gledano ne. Imamo storitev, imamo ponudnike in imamo odjemalce. Vsaj verjamemo lahko, da jih imamo. Če odjemalcev ne bi bilo, bi se ponudba kaj hitro skrčila in na koncu izginila. Vse lepo in prav, pa vendar smo listanje po teh spet digitaliziranih stisnjenih drevesih končali z majhnim cmokom v grlu. Neke resnično uporabne vrednosti v vsem skupaj nismo videli. Uporabniški vmesniki so nerodni, nerodno je listanje in prebiranje, ni nas prepričala možnost izpolnjevanja obrazcev in anket v sami publikaciji, prav tako smo ostali ravnodušni ob možnosti različnih izbir šelestenja papirja. Vaša virtualno digitalna revija se lahko oglaša kot časopis, knjiga ali pa revija. Hkrati pa je treba priznati, da je kljub vsej nerodnosti še vedno lepše brati tako virtualno revijo kot pa revijo, ki je bila prenesena v splet (HTML) in je bilo to delo opravljeno slabo in napol. Tu vas ne bo nihče zasipal z reklamami, ki se vam bodo odpirale čez ves zaslon in vam ugrabljale brskalnik. Če imate na voljo delujoč brskalnik z delujočim predvajalnikom flash, bodo stvari enostavno delovale. Pa vendarle, kaj bo zdaj cesar nesel s seboj, ko se bo kam odpravljal peš? :-)