Depresija

Depresija
Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Februar 2014

Da v Sloveniji/Evropi/svetu vlada kriza, ste verjetno že slišali. Da je v Sloveniji še ne misli biti konec, verjetno tudi. In da je varčevanje zaradi tega vedno bolj opazno tudi v naši »računalniški industriji«, zagotovo tudi …

Industrija ITK (»računalniška industrija«) ima to smolo, da vodilni nanjo od nekdaj gledajo le kot na strošek. Saj veste, računalnik (strežnik …) kupimo in deluje; zakaj bi torej morali imeti (plačevati, imeti zaposlenega …) še nekoga, ki bo skrbel za nekaj, kar tako ali tako »samo deluje«? Sicer je res, da se današnji svet bolj ali manj ustavi, če odpove računalnik oz. ključni strežnik v podjetju, toda o tem bomo razmišljali kasneje, mar ne? Če torej varčujemo, varčujmo v računalništvu!

Tako kot to, resnici na ljubo, počnemo tudi mi sami, uporabniki in skrbniki računalnikov. V moj domači računalnik je vgrajen eden prvih procesorjev Core i920 – zdajle sem poguglal, da to pomeni, da je star že 6 let. 6 let! Pa mu popolnoma nič ne manjka, več kot dovolj je hiter za vse, kar potrebujem. Res pa je, da ga zadnje čase potrebujem bolj ali manj le še za pisanje, deskanje in gledanje filmov. Pravzaprav ima tudi moj službeni računalnik enak procesor, čeprav je bil kupljen morda kako leto kasneje. Ni čudno, da gre naši ITK industriji slabo, če še navdušenci ne kupujemo več novih računalnikov, mar ne?

Da ji gre slabo, je bilo opaziti že predlani, ko so naenkrat usahnile množice prednovoletnih zabav, po katerih so bila znana nekatera računalniška podjetja. Včasih so se tepla za to, na kateri četrtek bo kateri žur, zdaj ni nobenega več ali pa so se skrili v veliko manjše interne kroge.

Povprečni kupec je krizo opazil (če že ne na svojem računu) ob obisku tehničnih trgovin. Zaloga naprav se je drastično zmanjšala, veliko izdelkov je na voljo le po naročilu. Zaloga pač stane, denarja ni. Še več, manjša zaloga pomeni tudi manjša naročila, kar znajo principali in tuji distributerji takoj »ceniti« in pokazati z višjimi cenami. Saj ste že opazili, da so izdelki, ki so naprodaj v Sloveniji, (tudi precej) dražji od tistih, ki jih dobimo v Avstriji ali, bognedaj, v tujih spletnih trgovinah?

Toda kriza in varčevanje se ne poznata le pri posameznikih, v majhnih podjetjih in trgovinah. Občutijo jih tudi slovenske podružnice podjetij, ki sicer v svetu mlatijo hude milijarde. »Tržni delež« Slovenije se pač zmanjšuje, zato se tudi vlaganja vanjo zmanjšujejo. Tako je letošnja Microsoftova NT konferenca le še bleda senca (ampak res!) tiste iz časov, ko je bilo denarja še na pretek. Dogaja se sicer kar trikrat na leto, a bolj ali manj neopazno in minimalistično. (Mimogrede, »off topic«, ko sem ravno pri Microsoftu – na tiskovnih konferencah vztrajajo pri  »sinhroniziranih« video povezavah z državami nekdanje Jugoslavije, kjer jim njihov lastni Skype odletava kot po tekočem traku. No, tu v resnici ne gre za varčevanje – Skype je stal 8,5 milijarde dolarjev.). Res pa je, da bi znalo biti v tem letu morda bolje, saj je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naročilo 20 tisoč licenc Windows 8.1 in Office Pro Plus for Education ter 240 tisoč licenc Office 365 …

Krizo seveda še najbolj občutijo t. i. »samostojni podjetniki«. Tisti, ki služijo za življenje pri običajnih uporabnikih. Tisti, ki za nekajurno programsko čiščenje računalnika (z všteto dostavo) računajo 30 evrov, pa se nam uporabnikom to zdi preveč, kot smo ugotavljali na lanskem preizkusu računalniških servisov. Nazadnje, ko sem potreboval vodovodarja, mi je toliko računal za eno samo uro dela. Toliko poskušajo računati tudi malce resnejši »sistemci«, vendar ceno takoj prepolovijo, ko malce pojamramo o »varčevanju« …

In, ne nazadnje, krizo občutijo tudi tisti, ki so »samostojni podjetniki« postali po sili razmer, ker je bil njihov delodajalec prisiljen varčevati pri zaposlitvenih stroških. Vse več je t. i. »SPjevcev«, »samostojnih novinarjev« oz. pač piscev po avtorski pogodbi, ki se s težavo prebijajo iz meseca v mesec. (Po drugi strani pa, kot urednik, še vedno prevečkrat dobim prošnjo za pisanje v Monitorju, ki se začne s stavkom »Koliko pa plačate?« Včasih v prošnji drugih stavkov sploh ni.)

Kakorkoli že, potrpimo še to leto, kajti pravijo, da se nam bosta leta 2015 spet cedila med in mleko. Do takrat pa bomo tudi v Monitorju malce varčevali in izhajali na nekaj manj straneh kot doslej. Bo pa zato branje bolj zgoščeno! ;)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki