Brezplačno je vseeno predrago?

Objavljeno: 25.11.2006 17:11 | Avtor: Dare Hriberšek | Kategorija: Preizkusi | Revija: Oktober 2006

Novica je za marsikoga presenetljiva in nepričakovana. S 1. oktobrom bo slovensko sodstvo začelo prehod na uporabo prostih ali odprtokodnih programov. V 4000 delovnih postaj, kar predstavlja slabo tretjino vseh v državi upravi, bo sicer še nekaj časa nameščen operacijski sistem Windows XP, a sodniki in drugi uradniki bodo dokumente po novem obdelovali z brezplačnim pisarniškim paketom Openoffice.

Stvari so preproste. Imamo nekaj tisoč državnih uradnikov, ki za svoje delo potrebujejo računalnik, operacijski sistem in pisarniško programsko opremo. Nakup prvega je preprost, država izpelje javni razpis in kupi računalnike, zaplete se pri programski opremi, saj nas je večina vajena uporabljati najbolj razširjen operacijski sistem in najbolj razširjene programe za urejanje besedil, pošte, preglednic in drugega - vsem znani paket Microsoft Office. A slednje stane, država trenutno na leto v povprečju za to odšteje 544 milijonov tolarjev. Druga možnost je tako imenovano prosto programje, ki je danes že na voljo v povsem primerljivih različicah in, kar je najpomembneje, zanj ni treba plačati nič.

Evropska unija si je že v akcijskem načrtu leta 2000 začrtala odprtokodno usmeritev. To se lepo sliši, a gre jemati le še za enega od številnih lepo zvenečih, a pomensko slabo opredeljenih političnih bonbonov. Kot poglavitni razlog za tako usmeritev so zapisali, da je navezanost na enega samega izdelovalca programske opreme največja ovira za preobrazbo v sodobno informacijsko družbo, kot si svojo prihodnost predstavlja unija. Kaj pa njen mali delček, država Slovenija?

Microsoft izobraževalnim ustanovam ponuja tudi pakete MSDN AA. To na kratko pomeni, da lahko zaposleni in učenci univerz, srednjih šol in drugi za skupno letno članarino 800 evrov, ki jo poravna ustanova (podaljšanje stane le 400 evrov) doma in v službi namestijo Microsoftov operacijski sistem in še vrsto druge programske opreme. Veljajo nekatere omejitve, oprema denimo ne sme biti uporabljena v komercialne namene. V program je zajetih že okoli 30 slovenskih izobraževalnih ustanov.

Študija

Leta 2002 je zasebno podjetje IPMIT po naročilu vlade izdelalo študijo, ki naj bi ocenila smotrnost prehoda s pisarniške zbirke Microsoft Office na brezplačne programe v letih 2003-2005. Za brezplačno možnost so izbrali že uveljavljen paket OpenOffice (OO), ki ga mnogi že uporabljajo in je na voljo tudi v slovenskem jeziku in s slovenskim črkovalnikom. Tisti, ki ste ga že kdaj namestili, pa veste, da vsaj pri osnovnih pisarniških opravilih ni bistvene razlike. Navaditi se je treba na nekatere nove ikone, bližnjice in drugačen zunanji videz programa, to pa je tudi vse. Če banaliziramo, ikona disketke, s katero dokument shranimo, je v OO drugačna, a tudi Microsoft je ob prehodu na novo različico Offica ikone in zunanji videz programov že večkrat spremenil. O tem lepo govori izkušnja uradnika s pravosodnega ministrstva, ki je za šesterico svojih podrejenih že pred leti dobil dovoljenje za namestitev Openoffica. Pri namestitvi je sicer začasno zamenjal ikone osnovnih pisarniških programov z Microsoftovimi (to v resnici ni legalno) in ne le, da težav ni bilo - delavci prehoda sploh niso opazili.

No, prosti pisarniški paketi imajo tudi nekaj pomanjkljivosti: Office vsebuje odjemalca za e-pošto, ki zna edini uporabljati storitve Exchangea, Microsoftovega strežniškega poštnega in "sodelovalnega" programa. Ta v popolnosti trenutno ni nadomestljiv z nobenim zastonjskim programom. In, drugič, združljivost z Microsoftovimi datotečnimi formati je sicer vgrajena, vendar ni popolna - pri bolj zapletenih dokumentih se rado kaj sfiži.

Da ne bi dolgovezili - v strokovni javnosti je zavrelo od začudenja, kajti študija je kot ugodnejšo ocenila plačilo licenc podjetju Microsoft. Še več, ko so se študijo konec lanskega leta odločili ponoviti, so znova prišli do enakih ugotovitev. Da bi videli, kako je to mogoče, si oglejmo stvari nekoliko pobliže: paket licenc za 11.800 delovnih postaj nas na leto, kot rečeno, stane okoli 544 milijonov tolarjev. Odprtokodni programi, nasprotno, ne stanejo nič, stane pa prehod nanje, torej izobraževanje ljudi, ki za računalniki delajo, in nekaj več tehničnega osebja, ki bi vsaj nekaj časa skrbelo za podporo in svetovanje pri uporabi novitete. Študija je primerjala prehod na Openoffice, na drugi strani pa prehod na novo različico Office, ki se v bližnji prihodnosti dejansko obeta. Oboje je upoštevala v dveh scenarijih, optimističnem in manj optimističnem; po prvem bi bili stroški triletnega prehoda na Openoffice za 485 milijonov nižji od stroškov nove različice Offica, vendar, tako avtorji, tako ugoden scenarij ni verjeten. Po manj optimistični različici bi prehod na novo različico Offica redne stroške povečal za 20 %, prehod na Openoffice pa za 50 %. Avtorji dodajajo, da je tudi ta ocena preoptimistična. Zmaga Office, ki je po rezultatih študije v treh letih cenejši za 554 milijonov tolarjev. Kako so te stroške ocenili/izračunali, ni jasno, saj je javnosti na voljo le okleščena različica študije.

Konec si lahko predstavljate. Avtorji izpeljejo, da bi samo optimističen scenarij v prihodnjih treh letih pomenil prihranek, po njihovem pa je bolj verjetno, da bodo stroški v prvih treh letih tehtnico nagnili v prid Microsoftu. Na tem mestu avtorji napravijo piko. A zdrava logika kriči vprašanje, ki ostane brez odgovora: kaj pa po treh letih? Openoffice bodo uradniki takrat že znali uporabljati tako kot doslej Office, sistemski inženirji pa ga bodo nameščali zastonj, in to v kolikor delovnih postaj bo treba. Office bo še vedno stal dobre pol milijarde na leto, če se bo število uradnikov povečevalo, pa se bo ta številka še dvigala. Tudi ni jasno, zakaj je študija sploh izdelana le za triletno obdobje, saj primerljive študije v tujini upoštevajo daljša obdobja. Mirno lahko rečemo, da bi tudi pri nas ob upoštevanju petletne dobe le še stežka prišli do rezultatov, naklonjenih Microsoftu. In prav zato, tako poznavalci, zadeva zaudarja.

Screenshot MS Office in Openoffice; Drago ali poceni? Sodstvo se je odločilo za slednje.

Kako resno jemlje konkurenco drugih programov naša državna uprava, kaže prav primer uradnega dokumenta ministrstva za javno upravo. V dokumentu z naslovom Normativi za projektiranje in izgradnjo LAN, ki je namenjen izvajalcem del pri izgradnji omrežij za državno upravo, je na strani devetnajst zapisano naslednje: Poleg fizične mora biti zgornja dokumentacija predana v ustrezni elektronski obliki v enem od formatov MS Visio 2000/2002, Office 2000/XP (.doc, .rft, .xls, .ppt.), shranjeni na elektronskem mediju (CD, DVD itd.) Kaj pa, če bi namesto tega zapisali, da mora biti dokumentacija na sedež ministrstva pripeljana z avtomobilom znamke BMW?

Izkušnje iz sodstva so drugačne

Zakaj, si lahko ogledamo na primeru sodstva iz uvoda. Rado Brezovar in Bojan Muršec iz Centra za informatiko Vrhovnega sodišča pravita, da bo največji strošek migracija uporabnikov. Ob tem pritrdita, da gre za enkraten strošek, kar so avtorji gornje študije mirno zamolčali in preskočili pri pisanju sklepa. S prehodnim obdobjem so v sodstvu že začeli, Openoffice že zdaj uporabljajo tisti, ki to želijo, drugi bodo nanj postopoma prešli po oktobrskih izobraževanjih, ki jih pripravljajo. Za zdaj, tako Muršec, negativne izkušnje še nimajo, nasprotno, prehod teče celo bolj gladko, kot so načrtovali. Mimogrede, gornja študija je na tem mestu morda nekoliko podcenjujoča do prilagodljivosti uradnikov v državi, ki je v zadnjih petnajstih letih že dvakrat postavila na glavo vso svojo zakonodajo. Drži pa, da v sodstvu že doslej niso uporabljali paketa Office, temveč tudi brezplačni in grozno zastareli DisplayWrite. Muršec še doda, da so preverili tudi zanesljivost paketa Openoffice za prihodnja leta in tudi tu ni strahov. Podjetje Sun se intenzivno posveča razvoju svoje različice Openoffica, pri projektu stalno dela 50 ljudi. Prehod bo končan sredi prihodnjega leta, Microsoftovi paketi Office pa bodo nameščeni le v uradih predsednikov sodišč.

Drugod bo vsaj v prihodnjih treh letih ostalo po starem. Ministrstvo za javno upravo je konec lanskega leta izpeljalo podaljšanje t. i. Enterprise agreementa z Microsoftom, ki nas bo v prihodnjih treh letih stalo novo milijardo in pol tolarjev. Malo ali veliko, odvisno, kako gledamo. Če bi za ta denar za dve leti zaposlili 70 programerjev z bruto plačo milijon tolarjev, ni vrag, da v tem času ne bi iz sedanjih prostih pisarniških paketov spisali kaj še bolj konkurenčnega Microsoftovemu. Seveda ustvarjenega po meri za razmere in potrebe v naši državni upravi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki