Ameriške dobrote v Sloveniji

Objavljeno: 11.6.2019 | Avtor: Boris Šavc | Kategorija: Dosje | Revija: Posebna 2019

Slovenci filme, serije in glasbo že dolgo uživamo predvsem digitalno. Resda smo spočetka to počeli v sivem območju, ki mu v tujini radi rečejo piratstvo, a smo se s hitro posvojitvijo plačljivih pretočnih storitev v zadnjem času odkupili ter dokazali našo pravo usmerjenost. Vedno smo bili za zabavo pripravljeni plačati pošteno ceno, vendar možnosti v preteklosti nismo imeli. Žal nam tudi pretočne storitve danes niso vse na voljo. Kljub temu se tokrat ne pustimo speljati na kriva pota, temveč se zatečemo k iznajdljivosti.

Prepovedan dostop sta besedi, ki ju zagovorniki svobodnega interneta ne slišimo radi. Žal nam avtorske pravice in telovadba z njimi grenijo življenje pri uživanju v vsebinah pretočnih storitev. Želje filmskih in glasbenih studiev ter televizijskih mrež se ne skladajo z našimi pričakovanji. Čeprav plačujemo (približno) enako ceno, se ponudba med državami in pretočnimi storitvami zelo razlikuje, nekatere med njimi pa nam niti niso na voljo. Zatečemo se k povezavam VPN, ki naše poreklo zakrijejo in nas pretočnim storitvam predstavijo kot prišleka iz ene od dovoljenih držav. Tovrstne, dokaj poštene prakse ponudniki pretočnih vsebin ne prepovedujejo izrecno, ker vsi na naš račun prav lepo služijo. Sprenevedanje je logično, saj nihče noče, da bi bili primorani spet seči po »sivi« robi. Še vedno je stopnja piratstva v Sloveniji visoka, brez storitev VPN pa bi zagotovo bila še višja.

VPN

Navidezno zasebno omrežje VPN je običajno plačljiva storitev, ki skrbi za zasebnost spletnega pohajkovanja in obide regijske zaščite večpredstavnostnih vsebin. Tovrstne usluge uporabimo, če želimo biti anonimni, si na pretočnem servisu ogledati film, ki ni namenjen deželi na sončni strani Alp, ali odigrati partijo pokra na spletišču, kjer Slovenci nismo (več) dobrodošli. VPN je skrivni prehod med domačim računalnikom in ciljno destinacijo, ki jo želimo obiskati na spletu. PC se najprej poveže z oddaljenim strežnikom, ki je ponavadi nastanjen v drugi državi, nakar nam ta servira ves spletni promet, ki si ga zaželimo. Rezultat tega početja je, da obiskana spletišča ne vedo, od kod smo. Kar se tiče njih, prihajamo iz države, od koder je strežnik VPN.

ExpressVPN že ob namestitvi na računalnik zahteva aktivacijsko kodo, ki jo dobimo ob plačani naročnini.

Dobra stran uporabe povezav VPN je, da smo med spletnim sprehajanjem veliko bolj zaščiteni kot običajno. Zlikovci nam težje sledijo, kradejo podatke o spletnih prijavah ter izzivajo z lažnimi stranmi. O dogajanju med našimi spletnimi sprehodi se jim le sanja. Kam gremo, kaj tam delamo, vemo le mi, naš ponudnik navideznega zasebnega omrežja VPN in ciljno spletišče, ki smo ga obiskali. Drugi, vključno s ponudnikom interneta, tavajo v temi. Postranski priboljšek brskanja z VPN je skrivanje lokacije, saj obiskana stran »misli«, da prihajamo iz dežele, kjer je nastanjen strežnik. To s pridom uporabimo v primeru državne cenzure ali pri uporabi pretočnih storitev, ki glasbo, filme in serije pri nas ponujajo v zelo okleščenem obsegu. Če smo, na primer, naročnik storitve Netflix, ki je na voljo tudi v Sloveniji, nas ob zagonu odjemalca, priklopljenega na navidezno zasebno omrežje v ZDA, pričaka skorajda desetkrat bogatejša ponudba filmov in nadaljevank kot sicer.

Na spletni strani Comparitech so objavili zanimivo študijo o tem, katere države za Netflix glede na dostopno vsebino plačujejo največ in katere najmanj. Da bi prišli do vrednosti storitve v vsaki državi, so vzeli število filmov in serij, ga delili z zneskom mesečne naročnine in tako dobili ceno za posamezen naslov. Največjo ponudbo imajo logično Američani, izbirajo lahko med skoraj 6.000 naslovi. Kljub temu in razmeroma nizki naročnini (8 USD) jih po vrednosti prekašajo Kanadčani, ki za malenkost tanjši katalog plačajo dolar manj. V Evropi dobijo za svoj denar največ v Veliki Britaniji – na voljo imajo nekaj čez 5.500 naslovov, cena mesečne naročnine pa je 7,8 dolarja.

V Sloveniji imamo v zbirki dobrih 3.800 filmov in serij, kar je primerljivo z nekaj drugimi evropskimi državami (Hrvaška, Nemčija, Francija), ki imajo večinoma enako ceno. V svetovnem merilu smo pod povprečjem. Osnovna naročnina Basic v Sloveniji nas olajša za osem evrov. Ker je namenjena zgolj uporabi na enem zaslonu s šibkejšo ločljivostjo in z možnostjo prenosa video posnetkov na osamljen telefon ali tablico, se večina odloči za paket Standard, kjer se plačuje deset evrov na mesec, naročnik pa uživa v vsebinah visoke ločljivosti HD na dveh zaslonih hkrati. Najdražja je možnost Premium z ločljivostjo Ultra HD, gledanjem na štirih zaslonih hkrati, prenosom na štiri telefone ali tablice ter ceno 12 evrov na mesec. Da bi za svoj denar dobili več, uporabimo povezavo VPN. Ker tovrstne rešitve ameriški pretočni velikan preganja, je treba izbrati zanesljivega ponudnika. Med boljšimi (in dražjimi), ki svoje strežnike redno posodabljajo in se spretno izogibajo cenzuri, je ExpressVPN.

Uporabniški vmesnik VPN storitve ExpressVPN, ki je na telefonu in računalniku skorajda enak, odlikujeta preprostost in učinkovitost.

Povezovanje s strežniki izbranega ponudnika navideznega zasebnega omrežja VPN je ne glede na predvajalno napravo načelno preprosto. Nič drugače ni v primeru uporabe storitve ExpressVPN. Na pametnem telefonu izbranega okusa, lahko je tudi jabolčni, si omislimo brezplačno mobilno aplikacijo želenega ponudnika, nakar vanjo vnesemo prijavne podatke, ki smo jih dobili ob plačilu naročnine, izberemo nadomestno državo in gumb Poveži oziroma Connect. Preizkus pretočne storitve Netflix z ameriškim strežnikom VPN nam pokaže izdatno bogatejši katalog filmov in serij, ki jih na telefonu tudi uspešno predvajamo. Težave nastopijo, ko želimo sliko zrcaliti na omreženi televizor, ne glede na to, ali uporabimo predvajalnik Apple TV, Googlov Chromecast ali kar povezovalne sposobnosti izbranega televizorja, saj stopi na sceno Netflixova zloglasna zaščita pred goljufanjem s proxy strežniki. Pretočna storitev zazna, da nekaj ni v redu, in izpiše napako.

Enako preprosta je uporaba vmesnika VPN na računalniku. Na računalniku z operacijskim sistemom Windows prenesemo ustrezno aplikacijo, jo namestimo in prilepimo aktivacijsko kodo, ki jo pridobimo z obiskom spletišča expressvpn.com. Uporabniški vmesnik je minimalističen, med maloštevilnimi zmožnostmi najdemo test hitrosti Speed Test, ki preveri, kateri od dostopnih strežnikov nam bodo nudili najhitrejšo povezljivost. Test je uporaben, a dolgotrajen, preden namreč postreže z rezultati, mine kar precej časa. Uporaba preprostega programskega pripomočka je identična uporabi istoimenske mobilne aplikacije. Najprej izberemo nadomestno državo, v kateri se nahaja VPN-strežnik (Choose Location), in pritisnemo gumb za povezovanje. Z izbiro ameriškega strežnika pri Netflixu nimamo sreče, zato uporabimo francoskega. Netflix začne predvajati izbrano (prepovedano) vsebino, a pri prenosu na televizor spet odpove poslušnost. Na podporni spletni strani storitve ExpressVPN svetujejo uporabo posebej prilagojenega usmerjevalnika. Lahko ga kupimo ali ustrezno programsko opremo naložimo na enega izmed podprtih modelov. Ker na testu ustreznega usmerjevalnika nismo imeli, smo se lotili ročnih nastavitev.

Pri povezovanju različnih naprav, vključno z usmerjevalniki, nas storitev ExpressVPN prijazno vodi za roko.

Spletišče storitve ExpressVPN prijazno ponuja vodnike skozi nastavitve številnih naprav, med drugim poleg najočitnejših kandidatov tam najdemo navodila, kako s povezavo VPN spariti igralni konzoli PlayStation in Xbox, tablico Kindle Fire, predvajalnik Apple TV ali računalnik z operacijskim sistemom Linux. Ker plačana naročnina omogoča neomejeno povezovanje hkrati, si jih velja ogledati in kasneje tudi nastaviti več. Pri ročnem nastavljanju usmerjevalnika najprej izberemo tip primerka, s katerim se bomo lotili posla. Za usmerjevalnik TP-LINK spletišče pravi, da bomo povezavo uspešno vzpostavili s protokolom L2TP. Da bo naše čaranje uspešno, mora usmerjevalnik priljubljeni protokol za navidezna zasebna omrežja seveda podpirati.

Podrobnejša navodila nas v prvem koraku opozorijo na podatke, ki jih bomo pri nastavljanju potrebovali, ter opomnijo, da je pametno narediti kopijo trenutnih nastavitev za hitrejše vračanje na staro stanje. Uporaba storitve ExpressVPN na usmerjevalniku podjetja TP-LINK je seveda pogojena z uporabniškimi podatki, ki strežniku pokažejo, da smo aktivni naročnik. Imamo jih v nabiralniku elektronske pošte, na povezavi Licences ali na spletišču pod zavihkom My Account. Ko izberemo Set Up ExpressVPN / Router / TP-Link, pritisnemo še gumb PPTP & L2TP-IPSec. Prikažejo se uporabniško ime in geslo ter seznam strežnikov po vsem svetu. Strežniki, žal (in logično), niso v številčni obliki, zato mora usmerjevalnik podpirati vnos domenskih imen, če želimo, da bo povezovanje uspešno.

Ko se dokopljemo do vsega potrebnega, brskalnik usmerimo na lokalni naslov, kjer prebiva administratorska stran našega usmerjevalnika. Prijavimo se na nadzorno ploščo in odpremo podstran Network / WAN. V polju WAN Connection Type izberemo vrednost L2TP/Russia L2TP, vpišemo uporabniško ime, geslo in naziv strežnika, ki smo jih dobili na spletišču ExpressVPN, MTU Size pustimo na 1460, Max Idle Time spremenimo na 0 ter vneseno shranimo z gumbom Save, nakar usmerjevalnik zahteva ponovni zagon.

Ob naslednji prijavi v administratorsko nadzorno središče nas pod Network / WAN že čaka pripravljeno vozilo, ki nas bo popeljalo v drugo državo, kjer bo dostopen bogatejši Netflix (in druge dobrine, ki jih sicer nismo deležni). Z gumbom Connect se povežemo z oddaljenim strežnikom VPN in nove omrežne nastavitve preizkusimo na prej neposlušnih napravah. Če doma nimamo podprtega usmerjevalnika, ki bi nas samodejno izdajal za tujca, lahko na pametnem televizorju (ali ustreznem predvajalniku) uporabimo povezano storitev MediaStreamer. Z naročnino nam namreč pripada strežnik DNS, ki nas tudi na napravah brez namenske aplikacije za ExpressVPN poveže s spletom v imenu drugega.

MediaStreamer deluje odlično in brez težav. Edino, kar zahteva, je registracija zunanjega naslova IP, ki ga bo uporabljal. Registriramo ga na uradnem spletišču storitve ExpressVPN, tako da izberemo My Account, zavihek DNS Settings in pod IP address registration Register my IP address. Če ponudnik vsakodnevno menja zunanjo številko IP, je treba registracijo naslednji dan ponoviti. Če nameravamo VPN-storitve prek MediaStreamerja uporabljati dlje časa, velja razmisliti o statičnem IP-naslovu, ki ga ponudniki interneta običajno zagotavljajo brezplačno. Za konec pregleda storitve ExpressVPN naj opozorimo, da MediaStreamer ni VPN, je manj varen in ne varuje zasebnosti tako dobro. Podpira pa Netflix in druge pretočne storitve, ki nam ob njegovi uporabi prikažejo povsem drug obraz. Med drugim si lahko omislimo tudi naročnino na storitve, ki jih v Sloveniji sicer ni, na primer glasbeno storitev Spotify.

Spotify

Zelo priljubljena glasbena pretočna storitev Spotify v Sloveniji uradno ni na voljo, omislimo si jo lahko prek povezave VPN.

Pretočna glasba v Sloveniji je prisotna že precej časa, med bolj priljubljenimi tovrstnimi storitvami so Google Play Music, Apple Music in Deezer. V podalpskem naboru ni pretočne storitve Spotify, ki jo odlikujeta brezplačen paket z oglasi ter nadmočno iskanje nove glasbe, prilagojene posameznikovemu okusu. Zaradi zmožnosti, ki jih tekmeci nimajo, je Spotify po mnenju mnogih najboljša glasbena pretočna storitev na svetu. Ker Spotify za brezplačen paket z oglasi ne zahteva kreditne kartice, je dovolj, da zaženemo izbrano VPN-storitev, se z njo virtualno preselimo v Združene države Amerike ter na uradni spletni strani ustvarimo uporabniški račun.

Tržnice z mobilnimi programi za posamezne izdelke, kakršen je odjemalec pretočne storitve Spotify, preverjajo poreklo obiskovalca oziroma kupca. Na telefonu iPhone državljanstvo spremenimo ročno v nastavitvah Settings.

Naslednji korak je namestitev aplikacij. Medtem ko je Spotify na računalniku zlahka dostopen, pri mobilnih aplikacijah naletimo na težavo, saj tržnici Google Play in App Store pri našem načrtu nočeta sodelovati. Če uporabljamo slovensko različico trgovine, aplikacije Spotify v njej ne bomo našli. A k sreči so na voljo načini, kako preskočiti tudi to oviro. Uporabniki mobilnikov s sistemom Android svežo različico programa Spotify v obliki APK poiščemo na spletu. Datoteko nato prenesemo v telefon ali tablico in jo namestimo. Pred tem moramo sistemu dovoliti nameščanje aplikacij iz neznanih virov. Uporabniki Applovih naprav imamo nekoliko lažje delo, saj v Cupertinu dovolijo menjavo države trgovine. Postopek je zapisan na straneh za podporo uporabnikom. Na telefonu iPhone v nastavitvah Settings / iTunes & App Stores izberemo Apple ID / View Apple ID, kjer pod Country/Region spremenimo državo. Če imamo na računu aktivno kakršnokoli naročnino, jo moramo pred menjavo države prekiniti, na kar nas opozori tudi sistem. Ker Apple zahteva ustrezno plačilno sredstvo in za tujo državo najverjetneje ne bo hotel sprejeti slovenske kreditne kartice, se spet znajdemo pred zagato. Reši jo ena izmed tujih plačilnih storitev, na primer nemška banka N26.

Tuje plačilno sredstvo nam tudi v Sloveniji zagotavlja nemška banka N26.

Kdor je že odpiral račun v slovenskih bankah, ve, da zakonodajo o preprečevanju pranja denarja jemljejo hudo resno, tako da vprašajo vse – tudi o zaposlitvi, delodajalcu, delovnem mestu, mesečnih prihodkih itd. Pri N26 pa se odpravimo na njihovo spletno stran, kliknemo Open Bank Account ter vpišemo elektronski naslov, državo, telefonsko številko, ime in priimek, rojstni datum, državljanstvo in naslov. In to je to. N26 je izvrstna rešitev za vse, ki bi radi imeli dodaten MasterCard za internetno plačevanje, dvigovanje gotovine brez provizije ali pa zgolj skladiščenje denarja v Nemčiji.

Podatke moramo nato le še potrditi. Na mobilni telefon prenesemo aplikacijo N26, med delovnim časom opravimo videoklic v centralo, kjer se pogovorimo z zaposlenim, ki mu pokažemo osebni dokument. Čez približno en teden prispe domov ličen prozoren MasterCard, ki ima dodatno desetmestno številko (ID). To številko najprej vnesemo v spletno banko, da kartico aktiviramo, potem pa jo potrebujemo za vsako spremembo funkcij – nastavljanje limitov, številke PIN in podobno. Sredstva na račun oziroma kartico, ki je debetna in ne kreditna, nakažemo z nalogom UPN. Kartica banke N26 je kot nalašč za spremljanje vsebin, ki nam kot Slovencu niso dostopne. Med drugim lahko Spotify z njo nadgradimo na plačljivi račun Premium, ki je brez oglasov in omogoča prenos glasbe na napravo za poslušanje brez internetne povezave.

VPN običajno potrebujemo zgolj pri naročanju izbranega paketa, ob naslednjem obisku aplikacije Spotify se glasba ponavadi predvaja tudi brez maskirane povezave.

Plačljivi račun Spotify odpremo tako, da vzpostavimo povezavo VPN, ki nas storitvi predstavi kot Nemca. Priporočamo, da na uradni spletni strani naredimo nov uporabniški račun, saj bo v nasprotnem primeru prehod težaven. Ob odpiranju računa je potreben vnos domačega naslova. Pomagamo si z Google Maps in se navidezno preselimo v Nemčijo. Izberemo plačljivo storitev Premium, ki je prvi mesec brezplačna, a kljub temu zahteva vnos podatkov s kreditne kartice. Če bi v tem koraku vpisali slovensko kartico, bi se postopek ustavil, N26 pa je prepoznana kot nemško plačilno sredstvo in nam omogoča tudi naročnino Family, v kateri lahko uživa do pet družinskih članov. A, pozor, Spotify je precej strog do tega, komu dodelimo dostop. S sprejetjem pogojev se strinjamo, da vsi uporabniki istega računa živijo pod isto streho. To je treba dokazati tako, da članom ob ustvarjanju računa vpišemo enak naslov, kar pomeni natanko iste podatke iz Nemčije, ki smo jih vpisali pri stvaritvi glavnega računa. Po uspešno izvedenem postopku postanemo ponosni naročnik storitve Spotify Premium. Povezave VPN in drugih zvijač ne potrebujemo več, saj je Spotify naročnikom na voljo tudi v tujini, v našem primeru Sloveniji.

Zaključek

Ameriška pretočna storitev Hulu podobno kot Spotify ob sklenitvi naročnine zahteva tuje plačilno sredstvo.

S povezavo VPN so nam dostopne privlačne ponudbe z vseh koncev sveta. Čeprav spletne cenzure v Sloveniji ni, nam tujci običajno ne privoščijo vsega. Kot čokolada Milka z zahoda je tako tudi pri nas dostopna pretočna storitev Amazon Prime z VPN boljša. Poleg bogatejše bere vsebin nas preseneti uporabniški vmesnik, ki med drugim ob zaustavitvi predvajanja omogoča iskanje informacij o igralcih s prizora na televiziji. Na podoben način si privoščimo ameriško video storitev Hulu, ki ob sklenitvi naročnine zahteva tudi tuje plačilno sredstvo, Applove časopise, knjige in še kaj bi se našlo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki