Alarm prek telefona

Slovenija se pridružuje veliki skupini evropskih držav, v katerih deluje sistem za opozarjanje na nevarnost tudi prek pametnih telefonov. Vzpostavljeni sistem je skladen z evropskimi standardi in nudi dodaten način obveščanja, vsi dosedanji pa ostajajo.

Še iz prejšnje države smo navajeni, da v soboto (od leta 1998 »zgolj« prvo v mesecu) opoldne preizkusijo delovanje siren. Oglasi se enolični zvok sirene, ki traja 30 sekund in je enak siceršnjemu znaku za konec nevarnosti. Ob resničnem alarmu, ki bi trajal dve minuti, se predvideva, da bodo ljudje vključili radijske in televizijske sprejemnike, kjer bodo prejeli podrobnejše informacije, kaj se dogaja in kako ravnati. A svet se je spremenil, novice pa danes v veliki meri spremljamo prek pametnih telefonov na internetu. Temu se mora prilagoditi tudi obveščanje prebivalcev na nevarnosti. Konec septembra smo bili tako priče preizkusu delovanja, ko so s testnim sporočilom zapiskali - telefoni.

Zamisel pravzaprav ni nova. Že standard mobilnih omrežij 2G je prvikrat predpisoval možnost pošiljanja kratkih sporočil vsem mobilnim telefonom na določenem geografskem omrežju, kar imenujemo celična oddaja (cell broadcast). Odvisno od generacije omrežja obstoji več tehničnih implementacij: 2G-CBC, 3G-CBC, 4G-CBC in 5G-CBC.

Prve preizkuse so leta 1997 izvedli v Parizu, od leta 2008 pa so to tehnologijo za obveščanje o nevarnostih uvedle številne države. V Evropski uniji se sistem imenuje EU-Alert, razvili pa so ga na podlagi nizozemskega NL-Alert, ki deluje že od leta 2012. Do danes so skoraj vse države EU vzpostavile sisteme javnega obveščanja na pametnih telefonih, med katerimi večina uporablja celično oddajo s potisnimi obvestili (push notifications), nekatere redke izjeme pa obveščanje s kratkimi sporočili (SMS).

Kako deluje celična oddaja

• Zgodi se izredni dogodek (poplave, potresi, veter, požari in drugo).

• Pooblaščena služba (URSZR) prek uporabniškega vmesnika (CBE) oblikuje sporočilo, tako da

1. izbere raven sporočila;

2. določi območje (cona) prejemnikov sporočila, ki po potrebi sega od celotne države do hišne številke natančno;

3. pripravi besedilo sporočila, ki lahko obsega do 1.390 znakov (obstajajo prednastavljene predloge za hitrejše obveščanje);

4. odgovorna oseba potrdi vsebino sporočila.

• Sporočilo se prek sistema za distribucijo alarmnih sporočil pošlje mobilnemu operaterju z navodili, na katerih območjih mobilnega omrežja naj bo poslano.

• Operaterjev sistem CBC prejme sporočilo in ga usmeri na mobilne bazne enote, ki so določene kot območje prejemnikov.

• Bazne postaje na območjih pošljejo sporočilo na mobilne telefone.

• Vsi mobilni telefoni, ki podpirajo tehnologijo celične oddaje, v dosegu teh območij istočasno prejmejo sporočilo.

Slovenija se letos pridružuje skupini držav, v katerih deluje obveščanje s potisnimi sporočili. Prvi javni preizkus se je zgodil v soboto, 27. septembra, ko so ob 12. uri vsi mobilni telefoni v državi prejeli testno sporočilo. Slovenski sistem se imenuje SI-ALARM in ga upravlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR). Dopolnil bo druge načine obveščanja – alarmne sirene, radijske in televizijske programe, spletna obvestila in javno ozvočenje –, ki ostajajo nespremenjeni.

Predpisi

Evropska direktiva 2018/1972 (EECC – Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) državam članicam EU zapoveduje vzpostavitev nacionalnega sistema obveščanja. Večina držav ga je že uvedla, Slovenija pa je na tem področju nekoliko zaostajala. Organizacija evropskih regulatorjev elektronskih komunikacij (BEREC) je junija 2020 izdala smernice za oceno učinkovitosti sistemov javnega obveščanja, na podlagi katerih tudi pri nas dobivamo tovrstno obveščanje.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato 17. maja lani objavilo javni razpis za financiranje vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil (JR PWAS). Sklop 1 predvideva vzpostavitev sistema, za katerega so sredstva dobili vsi štirje operaterji (T-2, A1, Telemach, Telekom Slovenije). Za sklop 2, ki je namenjen vzdrževanju in upravljanju sistema, pa so sredstva odobrili T-2, A1 in Telemachu. Glavnino sredstev je prejel Telekom Slovenije, ki je vzpostavil glavne dele sistema, ki jih bodo uporabljali vsi. Še en manjši razpis za financiranje vzdrževanja in upravljanja sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil (JR PWAS-VU) je bil nato objavljen oktobra lani.

Sistem SI-ALARM se vzpostavlja s pogodbo za vzpostavitev in štirimi pogodbami za upravljanje in vzdrževanje – po eno za vsakega operaterja, kar bo do leta 2030 stalo 3,8 milijona evrov. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) so nam dejali, da je trenutna implementacija SI-ALARM v skladu z najboljšimi praksami iz tujine, nadgradenj funkcionalnosti pa ta hip ne načrtujejo, bodo pa sistem in razvoj seveda sproti spremljali.

Sporočila

Da se sproži celotna veriga dejanj, ki pripelje do pošiljanja obvestila, se mora najprej zgoditi dogodek, ki to zahteva. Taki primeri so naravne nesreče (poplave, požari, potresi ipd.), industrijske nesreče in druge velike nevarnosti. Te natančneje opisuje tehnična specifikacija ETSI TS 102 900.

Glede na dogodek odločitev o pošiljanju obvestila sprejme pristojni organ, ki je lahko vodja intervencije, poveljnik civilne zaščite, URSZR, župan, vlada, minister ali druge pooblaščene osebe. V vseh primerih se besedilo obvestila oblikuje na URSZR, ki ga potem posreduje v sistem, ta pa ga samodejno prenese v mobilna omrežja vseh štirih operaterjev (seveda ga prejmejo tudi uporabniki drugih operaterjev, ki na njihovih omrežjih le gostujejo). Sporočilu se nato določijo stopnja opozorila (od 1 do 4), vsebina, območje dostave, ki je lahko celotna država ali zgolj manjše ogroženo območje, ponovitve in čas veljavnosti. Sporočila so napisana v slovenščini in angleščini, na območju manjšinskih narodnih skupnosti pa tudi v italijanščini in madžarščini.

Sistem je zasnovan tako, da centralni sistem pri Telekomu Slovenije prejme sporočilo iz delovnih postaj v regijskih centrih za obveščanje URSZR, od koder se posreduje v ostala omrežja. Ves postopek vodi in nadzoruje URSZR, za pošiljanje sporočil ni potrebno aktivno sodelovanje zaposlenih pri mobilnih operaterjih. Vzpostavljeni so tudi kontrolni mehanizmi, potrditveni postopek in sledljivost, ki beležijo vse poskuse pošiljanja in preprečujejo zlorabe.

Opozarjanje na potrese

Google je leta 2021 razvil sistem za opozarjanje na potrese, ki se sproži, ko telefoni uporabnikov blizu epicentra zaznajo tresenje tal (S tehnologijo nad potrese, Monitor 03/23). Sistem deluje v skoraj sto državah in lastnike telefonov v okolici s potisnim sporočilom opozori na potresne valove, ki jih bodo zadeli čez nekaj (deset) sekund. Sistem v celoti krmili Google, ki sam izračuna, kdaj se je zgodil potres in katera področja so lahko prizadeta, ter ni povezan z državnimi sistemi obveščanja. Za prejem opozoril potrebujemo pametni telefon z Androidom in vključeno podatkovno povezavo, saj ne uporablja celične oddaje na ravni operaterjev, temveč podatkovni prenos. Sistem deluje tudi v Sloveniji.

Države, kjer deluje Android Earthquake Alerts System.

Prejem sporočil je samodejen, ne potrebujemo nobene registracije, namestitve aplikacije ali posebne različice operacijskega sistema niti podatkovne povezave. Ne glede na vrsto naročniškega razmerja ali starost telefona bomo sporočilo brezplačno prejeli, če je le telefon povezan z mobilnim omrežjem. Tedaj se prikaže na zaslonu in tam vztraja do uporabnikove interakcije, medtem ko zvočni in vibracijski signal vztrajata pet minut (za sporočila najvišje stopnje) ali deset sekund in pol za nižje stopnje. Odgovor na sporočilo ni mogoč, saj je komunikacija enosmerna. Pošiljatelj tudi ne ve, kdo je sporočilo prejel, saj ga sistem posreduje vsem povezanim napravam.

Naprave, ki so izklopljene (ali samo brez povezave), sporočila ne bodo prejele, zato se potisna sporočila lahko ponavljajo, da jih prejmejo tudi uporabniki, ki na območje prispejo kasneje – bodisi fizično bodisi če kasneje vključijo telefon. Kdor je sporočilo že prejel, ga ne bo dobil še enkrat. Tako telefoni z Androidom kot Applovi telefoni omogočajo hranjenje teh obvestil, zato si jih lahko kasneje ponovno ogledamo in preberemo.

Kako deluje sistem

Več podrobnosti sistema SI-ALARM so nam predstavili pri Telekomu Slovenije, ki je partner pri vzpostavitvi in upravlja bistveni del infrastrukture za njegovo delovanje. Sestavljata ga strojna in programska oprema, ki sta namensko postavljeni izključno za zagotavljanje storitve SI-ALARM, hkrati pa ima sistem redundanco. Strojna oprema je zato postavljena na dveh lokacijah, v Ljubljani in Mariboru. Če katerakoli izmed lokacij izpade, lahko sistem normalno deluje z druge lokacije.

Delovanje sistema SI-ALARM. Slika: Telekom Slovenije

Programski del sistem sestavljata CBE (Cell Broadcast Entity) in CBC (Cell Broadcast Center). CBE je odjemalec z uporabniškim vmesnikom, ki omogoča, da URSZR upravlja alarmna sporočila. CBC pa skrbi za komunikacijo z mobilnimi operaterji in njihovimi omrežji. Pri Telekomu Slovenije so poudarili še, da je bilo treba za vzpostavitev sistema SI-ALARM na novo konfigurirati vso strojno in programsko infrastrukturo, ki je mobilni operaterji doslej še niso imeli.

SI-ALARM podobno kot večina evropskih držav uporablja celično oddajo (CB – cell broadcast), v tujini pa obstajajo tudi sistemi prek SMS. CB ima več prednosti, predvsem je neodvisen od obremenitve omrežja. Z vidika zakonodaje o varovanju podatkov (GDPR) je CB primernejši tudi zato, ker ni nobenega povratnega toka podatkov. Nihče ne ve, kdo je prejel sporočilo (iz česar bi bilo mogoče ugotoviti njegovo lokacijo). Če bi se uporabljali esemesi, bi to zahtevalo personalizacijo pošiljanja sporočil, omejeno tudi na jezik v telefonu, uporabniki pa bi lahko z odgovarjanjem na ta sporočila dodatno povečali zasedenost omrežja v kriznih trenutkih. Celoten postopek obveščanja je hiter, saj od sprožitve alarma do prejema sporočila na telefon mineta do dve sekundi.

Uvedba sistema alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil je bila nuja, ne le zaradi evropskih predpisov, temveč zato, ker gre za sistem z najširšim dosegom, prilagojen današnjemu času. Izkušnje iz tujine so pokazale, da so tovrstni sistemi koristni, saj rešujejo življenja in premoženja. Operaterji ga na lastno pest ne morejo uvesti, zato smo morali na uvedbo počakati do razpisa Ministrstva za digitalno preobrazbo. Zdaj pa lahko upamo, da ga bo treba čim manjkrat uporabiti.