3D v visoki ločljivosti

Objavljeno: 22.4.2011 | Avtor: Boris Horvat | Kategorija: Izvidnica | Revija: April 2011

Stereoskopskim televizorjem, ki so prišli na trg v začetku lanskega leta, so v drugi polovici leta sledili še stereoskopski projektorji za domači kino v visoki ločljivosti. Preizkusili smo enega prvih, Sonyjev projektor Bravia VPL-HW90ES 3D.

Sony izdeluje za domači kino zgolj projektorje višjega cenovnega razreda, ki so zasnovani na legendarnem modelu Qualia-004 iz leta 2004, ki je bil med prvimi projektorji z ločljivostjo 1920 × 1080 na trgu. S težo 40 kilogramov, 700-vatno žarnico in ceno več kot dvajset tisoč evrov je bil namenjen samo izbrancem. Kasnejši Sonyjevi modeli pod skupno blagovno znamko Bravia (enako kot Sonyjevi televizorji) so že bolj "uporabniško prijazni", vendar še vedno spadajo med večje in težje. Preizkušali smo že 20-kilogramskega "težkokategornika", model VPL-VW200, ki je takrat prejel zlati Monitor, in 12 kilogramov težki model VPL-VW85, ki bi skoraj prejel zlati Monitor - ko le ne bi bil tako drag.

Sony VPL-VW90ES

Novi projektor VPL-VW90ES je v bistvu enak predhodniku, modelu VPL-VW85, ki ni več naprodaj, le da ima nekoliko višjo svetilnost (1000 namesto 800 lumnov) in neznatno višji kontrast (150.000 : 1 namesto 120.000 : 1). In seveda zmogljivosti 3D. Oba projektorja tehtata še vedno spodobnih 12 kilogramov, oba imata popolnoma motoriziran objektiv (ostrina, 1,6-kratna povečava, radodaren navpični in vodoravni zamik slike), ki se zapre s prav tako motoriziranim poklopcem, ko projektor ni v rabi. Oba se ponašata z zmogljivim slikovnim procesorjem Bravia z vsemi možnimi zvijačami za izboljšanje slike. Oba imata priključke nekoliko nerodno nameščene ob robu projektorja, s tem da ima novi projektor namesto priključka S-Video "omrežni" priključek RJ45 - ki pa se uporablja za povezavo z dodatnim oddajnikom za infrardeča očala in ne za povezavo z računalnikom! Če hočemo na projektorju kalibrirati krivuljo gama - s pomočjo priložene programske opreme na CD-ROMu - ga moramo z računalnikom povezati prek zaporednega kabla RS-232 (!) - če takšen priključek na računalniku sploh še imamo ...

Projektor z očali komunicira prek infrardečega oddajnika, ki je vgrajen v objektiv projektorja. Na menujih projektorja (žal sicer odličen daljinec z osvetlitvijo tipk nima bližnjice za 3D nastavitve!) lahko izbiramo med "Auto 3D", "3D" in "2D" sliko. "Auto 3D" samodejno prepozna 3D sliko, če je ta že primerno obdelana, to je pripravljena za izmenično prikazovanje za levo in desno oko. Samo domnevamo, da bi projektor prepoznal tudi neobdelano 3D sliko, to je v formatu "slika-ob-sliki" (side-by-side) ali "slika-nad-sliko" (top-bottom) - in iz tega naredil zaporedne slike, če bi predvajalna naprava oddajala ustrezen signal in bi bil za povezavo uporabljen kabel po standardu HDMI 1.4. Sicer pa moramo v primeru predvajanja neobdelane slike 3D izbrati nastavitev "3D" in izrecno povedati, ali gre za "sliko-ob-sliki" ali "sliko-nad-sliko", ko bo projektor sliko sam razrezal in prikazoval zaporedno sliki za levo in desno. Dodatno lahko izberemo še način "Simulated 3D", torej da projektor v 2D sliki z malo računske čarovnije naredi stereoskopski vtis. Ne priporočamo ... Na menujih dodatno nastavljamo še svetlobno prepustnost očal v treh stopnjah (to povzroči, da je že tako temna stereoskopska slika še temnejša) in stereoskopsko globino v petih stopnjah (to raje pustimo na nevtralnem položaju, oziroma pride v poštev samo pri nastavitvi "Simulated 3D").

Pri daljincu smo pogrešali tipko za 3D nastavitve

Kako se obnese

Projektor smo preizkusili s fotoaparatom Fuji FinePix REAL 3D W3 (preizkusili smo ga novembra 2010), s satelitskim sprejemnikom in T2jevim sprejemnikom za IPTV (oba visoke ločjivosti) ter s programom Stereoscopic player na osebnem računalniku. Fotoparat Fuji 3D ima izhod mini HDMI, tako da ga lahko povežemo neposredno na projektor, ki njegov signal prepozna kot "1080 24p frame packing" (če smo izbrali nastavitev "Auto 3D" ali "3D"). Enako bi se zgodilo s predvajalnikom blu-ray 3D, ki pa ga tokrat nismo imeli na voljo. Sprejemnik za IPTV smo na projektor prav tako priključili prek kabla HDMI, vendar smo projektorju morali izrecno povedati, da gre za signal 3D v formatu "slika ob sliki". Projektor je sliko 1920 × 1080 razdelil na dve polsliki 960 × 1080 pik, obe dvakrat vodoravno raztegnil in izmenično prikazoval eno za eno in drugo za drugo oko. Ločljivost (ostrina) slike je bila tako zmanjšana na 960 × 1080 pik - v resnici praktično 960 × 540 pik, ker gre pri televiziji - še vedno - za prepleteni signal 1080i in ne za polno visoko ločljivost 1920 × 1080 pik. Manjšo ostrino slike smo brez težav opazili (krivda za to je tudi pri projektorju, ker 3D slike iz neznanega razloga ne razpleta).

Sonyjeva očala ali Xpand?

Sonyjeva očala TDG-BR100 z odstranjeno dodatno folijo.

Sonyjeva stereoskopska očala so nas razočarala, ker precej potemnijo sliko bolj, kot smo bili navajeni pri stereoskopskih televizorjih. Po podrobnejšem pregledu smo ugotovili, da gre za enaka očala, kot jih Sony uporablja za svoje televizorje 3D (model TDG-BR100), le da imajo na vsaki leči nameščeno dodatno polarizacijsko folijo (pri televizorju LCD zadostuje polarizacijski filter v eni smeri). V paketu s projektorjem dobimo ob dvojih očalih še štiri pare nadomestnih folij, saj se folije lahko hitro popraskajo (to je pravzaprav dobra zamisel, saj tako zamenjamo samo folijo namesto celotnih očal). Ta folija, brez katere ne vidimo projicirane slike v treh dimenzijah (temveč samo prelivajoči se sliki za levo in desno oko), je očitno kriva, da je slika tako temna. Kaže, da je bilo za Sony bolj "priročno", da za stereoskopski projektor "nadgradi" televizijska stereoskopska očala, kot da bi na novo razvil namenska očala samo za projektor, ki bi morda bolje delovala. S projektorjem delujejo tudi univerzalna očala Xpand. Model 103, "slovenskega" izdelovalca X6D. Pri gledanju nismo opazili bistvene razlike, pri analizi s testnim vzorcem pa smo opazili določene razlike v posameznih delih slike.

Vzorec, kot ga vidi levo oko skozi očala Sony.

Vzorec, kot ga vidi levo oko skozi očala Xpand.

Še največ smo se ukvarjali s stereoskopskimi fotografijami in video posnetki 3D na računalniku, ki smo jih predvajali z že omenjenim odličnim programom Stereoscopic player. Vendar smo na začetku imeli kar nekaj težav, ker nastavitev stereoskopskega predvajanja "Software Pageflipping" (ki smo jo uspešno uporabili pri projektorju DLP-Link) ni delovala, smo program (in enako tudi projektor) nastavili na predvajanje "slika ob sliki", zaradi česar je bila slika na projektorju opazno slabše kakovosti, saj je bila horizontalna ločljivost prepolovljena (projektor je sliko prepoznal kot "1080 50p side-by-side"). Ko pa smo naložili novo različico predvajalnika, smo preizkusili tudi druge načine predvajanja in ena od nastavitev, "AMD stereo driver" (v računalniku smo imeli AMD grafično kartico), je bila pravilna. Projektor smo nastavili na "auto 3D" in dobili smo polno ločljivost slike 1920 × 1080 (to je projektor prepoznal kot "1080 24p frame packing"). Projektor je celo samodejno preklapljal med 3D in 2D, ko smo se s predvajanja vračali na menuje predvajalnega programa. Žal pa na prenosnem računalniku z grafično kartico NVidia ni delovala nastavitev "NVidia"; projektor je prikazoval sliko ob sliki (in smo morali ročno vključiti predvajanje "side-by-side"), čeprav smo s spletne strani Nvidia prenesli ustrezne gonilnike. Ne pozabimo tudi, da za prikazovanje stereoskopske slike potrebujemo precej zmogljiv računalnik.

Z menujev za 3D lahko izberemo način zapisa 3D slike

Je vreden svojega denarja?

Projektor VPL-VW90ES je še boljši projektor 2D kot njegov neposredni predhodnik VLP-VW85, zato o tem ne bomo izgubljali besed. Stereoskopska slika pa nas ni preveč navdušila. Prvi problem je opazna izguba svetlobe, takoj ko si nadenemo (in vključimo) stereoskopska očala, tako da temnejši prizori postanejo skoraj črni. Drugi problem je prelivanje slike med levim in desnim očesom, kar pri bolj kontrastnih prizorih povzroča moteče (dvojne) sence. Sence lahko nekoliko omilimo, če zmanjšamo svetlobno prepustnost očal (na voljo imamo tri stopnje), vendar pa je potem slika še temnejša (in manj kontrastna). Sliko lahko naredimo svetlejšo, če povečamo svetilnost, a potem sence spet postanejo bolj izrazite. Nazivna svetilnost projektorja 1000 lumnov je očitno prenizka za zadovoljivo delovanje v 3D. Ob tem moramo še poudariti, da projektorji za domači kino zahtevajo primerno, čim bolj zatemnjeno okolje, in to še toliko bolj velja za stereoskopsko projekcijo, ko bi bilo najbolje, če bi bile tudi stene projekcijskega prostora črne.

Sony Bravia VPL-VW90ES 3D

Prvi FullHD projektor 3D.

Tip: 3 × čip SXRD (tehnologija LcoS).

Ločljivost: 1920 × 1080 pik.  

Svetilnost: 1000 ANSI.    

Kontrast: 150.000 : 1.     

Prodaja: www.chs.si.

Cena: 7039 EUR

Za: Odlična kakovost 2D slike, tiho delovanje.    

Proti: Odmevi ("ghosting") v 3D sliki.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki