2023

Leto se počasi bliža koncu, kar je pravi čas, da se ozremo nazaj in povzamemo letošnje stanje računalniškega tržišča.

Po nekaj letih burnega dogajanja, povezanega s koronavirusom, je trg lani, torej 2022, dobesedno padel v prepad. Če pogledamo širše, je šlo v resnici bolj za popravek po izredni rasti, ki smo jo doživeli v času korone. Logično – po tem, ko smo dve leti vsi divje kupovali računalnike (televizorje, pametne telefone, domačo elektroniko), v nekaterih primerih celo malce na zalogo (češ, ker je določene naprave težko dobiti), je pričakovano, da bo sledilo obdobje, ko bodo potrebe enostavno upadle.

Ta trend se je letos še nadaljeval, a se je v drugi polovici leta upočasnil. Prodaja še vedno upada, a vse počasneje. Podatki za zadnje četrtletje sicer še niso na voljo, a večina analitikov meni, da se je trend upadanja ustavil, če ne celo popravil. Ocene kažejo, da naj bi se prodaja v prihodnjem letu začela ponovno dvigovati.

Letos smo le zajahali valove novega standarda za pomnilnik, DDR5. Ta je sicer na voljo že dlje časa, a so šele letos cene pomnilniških modulov in ustreznih matičnih plošč prišle v razumne okvire. S stališča končnega uporabnika so razlike v primerjavi z DDR4 sicer razmeroma majhne, a gre vseeno za soliden napredek. Moduli DDR5 so hitrejši, hkrati tudi varčnejši. Prvo pride seveda v poštev pri zahtevnejših opravilih in se kaže v boljši odzivnosti, drugo pa pri predvsem pri prenosnikih, kjer je varčnost velikega pomena.

Windows na procesorjih ARM vse bolj spominja na mantro »Linux na namizjih«, torej nekaj, kar se nekako kar noče zgoditi.

S tem so povezane tudi letošnje novosti pri procesorjih. Največja novost je novo podnožje AMD AM5. Spet novost, ki je sicer prišla že lani, a je šele letos zares zaživela – predvsem se je razširila ponudba matičnih plošč z novim podnožjem, zaradi česar so cene postale znosne. To, da je na voljo nova generacija procesorjev, seveda ni nič posebnega, tudi Intelova 13. generacija se je letos lepo razširila (proti koncu leta so začeli že s 14.). A pri AMD gre za večji premik, saj so podnožje AM4 upokojili šele po šestih letih in več generacijah procesorjev. Intel svoja podnožja menjuje pogosteje, nekje na dve generaciji procesorjev. To pomeni, da so nadgradnje procesorjev na platformi AMD lažje oziroma bolj daljnosežne, saj lahko dlje časa obdržimo isto matično ploščo.

Pri grafičnih karticah letos ni bilo posebnosti. Tako Nvidia kot AMD sta svoje kartice zadnje generacije predstavila že lani. Prva je bila Nvidia, ki je svoje kartice že lani začela tudi prodajati, AMD pa je s karticami Radeon RX 7000 začel proti koncu leta 2022, naprodaj pa so letos. Resnejšega skoka v zmogljivostih in funkcijah pri teh novih generacijah ni, v igričarskih krogih je zaradi tega kar nekaj pritožb, češ da je skok v cenah višjih, kot bi pričakovali glede na zmogljivosti. Povedano drugače, za svoj denar ne dobimo dovolj več.

Pri tem je AMD, kot smo že večkrat omenili, za igre nekoliko boljša izbira (sploh ob upoštevanju cen). Nvidia pa ima močnejši položaj na trgu, hkrati je v zadnjih nekaj letih zanjo igričarsko tržišče vse manj pomembno. Ogromni zaslužki se namreč vrtijo na področju umetne inteligence, kjer komaj dohajajo povpraševanje po zmogljivih procesorjih, teh, ki jih sicer poznamo iz grafičnih kartic.

In kaj prinaša 2024? Za zdaj mislim, da nič zares novega. Vsaj pri prenosnikih še vedno čakamo kakšen resni premik pri vzdržljivosti baterij ali pa resnejši nastop okolja Windows pri procesorjih ARM. Ta ideja vse bolj spominja na mantro »Linux na namizjih«, torej nekaj, kar se nekako kar noče zgoditi. Škoda. Tako bodo premiki še vedno majhni in iterativni, malo hitrosti tu, malo hitrosti tam.

Letos bomo očitno dobili malo morje različnih digitalnih pomagačev. Sicer se umetnointeligenčnih orodij res veselim, hkrati pa se bojim trenutka, ko mi bo neki Copilot na preizkusnem prenosniku začel težiti, naj namestim CandyCrush™ in preizkusim novi Microsoft Teams for Amazon Gmail Premium edition.

In seveda – bralcem želim veliko sreče v prihodnjem letu. 😊