Tistim, ki beremo predvsem digitalno, je na spletu in mobilnih napravah namenjena cela vrsta orodij, s katerimi so zbiranje, branje in shranjevanje raznovrstnih zapisov s spleta precej olajšani. V zadnjem času se je ob ukinitvi Pocketa, najbolj znane tovrstne storitve, pojavila vrsta novih rešitev, ki ponujajo kup naprednejših zmožnosti.
Ameriškim tehnološkim velikanom se je dandanes nemogoče izogniti: če uporabljamo pametni telefon, je ta Applov ali Googlov, osebni računalnik pa Microsoftov ali Applov (s častno omembo Linuxa, ki ga uporabljam sam, ampak je v našem delu sveta po uporabi šele na res daljnem tretjem mestu). »Družimo« se na ameriškem Facebooku ali (mlajši) na za zdaj še kitajskem Tiktoku, pogovarjamo prek Facebookovega Whatsappa, igre igramo na Steamu ... Pogosto pa alternativne rešitve, tudi če so te odprtokodne, spoštujejo zasebnost ali pa imajo korporativni domicil v kateri izmed nam bližnjih držav, domujejo v Amazonovem ali Microsoftovem oblaku. Popoln odklop od sistema je v praksi zato nemogoč.
Nekaj programčkov za ročne računalnike, nad katerimi smo se navduševali pred 17 leti...
Bržkone v zgodovini še ni bilo podjetja, ki bi bilo tako vsenavzoče v vsakdanjem življenju, kot je Alphabet oz. njegovo hčerinsko podjetje Google. Če smo povezani v splet (in menimo, da med bralci naše revije ni veliko takih, ki bi se izogibali internetu), se neprestano srečujemo s storitvami, ki jih ponuja velikan iz Mountain Viewa v Silicijevi dolini. Kaj pa, če tega nočemo?
Programi za zaporo oglasov so na namiznih računalnikih nadvse priljubljeni – po nekaterih ocenah jih v Evropi uporablja že skoraj tretjina uporabnikov interneta. Na mobilnih napravah je zgodba drugačna – uporabnikov, ki tudi na telefonu blokirajo oglase, je manj kot 10 %.
Današnji prenosniki so vse manjši in lažji. Na drugi strani izdelovalci računalnikov eksperimentirajo tudi z namiznimi računalniki v zelo majhnih ohišjih (npr. Intel NUC). Tako eni kot drugi lahko v majhnem paketu ponujajo nadpovprečno dobre računske zmogljivosti – razen, ko jih z namiznimi računalniki primerjamo po zmogljivosti 3D grafike.
Klasični namizni računalnik je zadnja leta v nemilosti: po eni strani ga nadomeščajo prenosniki, ki so ga po zmogljivosti dosegli in celo presegli, poleg tega pa na njem, seveda, lahko delamo kjerkoli. Na drugi strani za osnovna opravila, kot je brskanje po spletu, zadostuje že mobilnik. Kljub temu se včasih velikim (in ne tako velikim) škatlam vendarle ne moremo odpovedati.
Androidne tablice se niso med uporabniki nikoli prijele tako kot telefoni – še posebej pri tablicah višjega razreda je prvi izbor skoraj vedno Apple iPad Pro, vsa druga konkurenca daleč zaostaja. Samsung poskuša z Galaxy Tab S3 dokazati, da lahko tudi tablica z Androidom enakovredno tekmuje z Applovim paradnim konjem
Elektronski računalniki so sicer začeli svojo pot kot resni namenski stroji za kompleksne izračune (recimo poti topniških izstrelkov), a ni dolgo trajalo, da so prave topove nadomestile virtualne puške, ki jih današnja strojna oprema izriše na zaslon zavidljivo realistično.
Platforma Android TV je že nekaj let v senci drugih Googlovih podvigov. Za »svojo« so jo vzeli predvsem izdelovalci pametnih televizorjev (med katerimi vodita Sony in Philips), namenskih škatlic z Android TV, ki TVju »dodajo pamet«, pa je malo. Med izdelovalci teh vodita Nvidia, ki je pred dvema letoma predstavila Shield Android TV.
